Posledice neurij s točo, ki so zajela večji del države, bodo v kmetijstvu čutili vsi, dolgoročno pa najbolj vinogradniki in sadjarji. Uničeni nasadi bodo dali bistveno manj pridelka še vrsto let in ne zgolj letos.
Na Štajerskem je bila toča letos že po celem vinorodnem okolišu, 13. julija je močneje poškodovala vinograde v Slovenskih goricah in v Radgonsko-Kapelskem podokolišu, na skrajnem vzhodu Štajerske v okolici Brežic pa je bilo poškodovanih več sadovnjakov in zelenjave.
Robi Hafner, vinar iz Sv. Ane, bo letos pridelal vsaj pol manj grozdja kot v povprečnem letniku, ko stekleniči 50.000 litrov vina. »Letos sem prvič po nekaj letih na 5,5 hektarja spet pričakoval obilnejši pridelek na vseh treh legah, grozdje je kazalo zelo lepo. Toča je bila najbolj uničujoča na Ledineku, kjer je na hektarju vinograda začel dozorevati chardonnay, rumeni muškat in renski rizling. Uničenih je 70 % pridelka, prav tako je uničen les vinske trte. Na Krivem vrhu, kjer je vinograd na 2,5 hektarja, je prav tako uničena polovica pridelka sort traminec, rumeni muškat, zeleni silvanec, sauvignon in zweigelt. V Kremberku je na 2,5 hektarja ostala slaba polovica grozdja, ki sedaj potrebuje zaščito.« Ker je imel Hafner že lani manjši pridelek, je klet skorajda prazna in premostitvenih zalog lanskega letnika ni. Večino vin pa proda v buteljkah, tako v Sloveniji kot v okoliških državah, in to brez posrednikov.
Škodo v vinogradih in na poljedelskih površinah so imeli tudi na kmetiji Polič iz Zgornje Ščavnice. Marjan, Marinka in sin Andrej so znani po večkrat nagrajenem dišečem tramincu, ki ga dajo strme lege v središču Sv. Ane. »Obdelujemo 6000 trt na enem hektarju, poleg traminca še laški in renski rizling ter rumeni muškat. Toča je padala deset minut kar na suho, šele zatem je začelo deževati, in nam poleg vinograda uničila še pridelke na njivi in precej dreves v gozdu. Grozdja bo vsaj za polovico manj. Ker je vinograd na strmini, smo lahko trte poškropili in zaščitili pridelek pred širjenjem bolezni šele trdi dni po dežju. Do naslednje letine bomo morali shajati z nekaj zaloge lanskega letnika in s tem, kar je ostalo, medtem ko bodo stroški pridelave višji, zanesljivo bosta potrebni vsaj dve škropljenji več,« nam je dejal Andrej Polič, ki je sicer zaposlen, a na kmetiji še vedno pomaga staršem.
Traminec bo treba dokupiti
Danilo Steyer, vinar iz Plitvice pri Apačah, z družino obdeluje trte na 20 hektarjih. Razen hektarja v Mariboru so vsi vinogradi na območju Plitvičkega Vrha. Ker je vinarstvo Steyer predvsem hiša dišečega traminca, ta v vinogradih prevladuje na 11 hektarjih, ostale sorte pa so sauvignon, chardonnay, sivi in modri pinot ter zweiglet. Površine so bile zavarovane, država pokrije s subvencijo okrog polovico zavarovalne premije, tako da jih je zavarovalnina stala okrog 400 evrov po hektarju.
»Toča nam je uničila najmanj polovico pridelka, kar je ostalo, je treba čim prej poškropiti in tako zaščititi pred boleznimi. Te dni pa se že dogovarjam z vinogradniki v okolišu za nakup grozdja. V normalnem letniku pridelamo 150 ton grozdja, letos ga bom dokupil 70 do 80 ton. Če bom čakal na jesen, bom prepozen. Traminca ni na voljo veliko, grozdje pa bo letos drago, že v letnikih 2016 in 2017, ko je bila pozeba, je bil kilogram 1,2 evra. Ker je prodaja vina dobra, zalog v kleti nimamo. Poleg tega potrebujemo pridelek za sveža vina, ki so prav tako pomemben del našega trga. Vse te razmere se bodo zanesljivo odrazile na cenah vin, ki smo jih morali podražiti že pred dobrim letom zaradi podražitev vsega repromateriala, od gnojil do etiket. Vendar pa cene vina, ki je v steklenici že sedaj 10 evrov, ni mogoče podvojiti in tako ″kaznovati″ stalnih kupcev. Del pridelka gre tudi na tuje trge, dobro prodajamo na Japonsko, Kitajsko in nekatere zahodnoevropske države. Vinarji se povezujemo in zato so stroški prevozov nekoliko nižji,« je predstavil Danilo Steyer.
Uničeni rastlinjaki in breskve
Na območju Brežic in Krškega so bile poškodovane poljščine, zelenjava in sadovnjaki. Točni pas je zajel celotno kmetijo Zvoneta Černeliča, ki na nekaj manj kot 40 hektarjih kmetuje v Dečnem selu pri Artičah. Uničilo je žita in druge pridelke na njivah: koruzo, zelje, navadni in sladki krompir ter robide. Uničeni so tudi plastični rastlinjaki na 60 arih. Škode je zanesljivo za več kot 10.000 evrov, novih rastlinjakov pa Černelič pred zaključkom sezone ne bo postavljal. Na kmetiji Plevnik v Pišecah pa je toča uničila hektar vinograda in prav toliko velik nasad breskev. Gospodar Vlado lahko na pridelek in dohodek iz sadovnjaka in vinograda letos pozabi.