Laški rizling je odlična vinska sorta z razvrednotenim imenom na vinskem trgu, zato ga je zelo težko prodajati kot samostojno vino in večina ga ponikne v zvrsteh. K njegovemu negativnemu slovesu zadnjih nekaj desetletij so pripomogli predvsem preveliki pridelki, zaradi katerih je bila njegova usoda (podobno kot šipona in rebule) zapečatena na stopnji »špricer« vin. Ker pa gre za gospodarsko še vedno zelo pomembno sorto centralne Evrope, na okrog 20.000 hektarjih, zlasti na območju Podonavja, so se trije pisci in strokovnjaki za vina – Igor Lukić iz Srbije, Sašo Špiranac iz Hrvaške ter Zoltan Gyorffy iz Madžarske – odločili, da ga s pomočjo mednarodne konference Go Grow (ime je sestavljeno iz različnih imen grašac, graševina, olasz rizling in welschriesling) in ocenjevanja vin vrnejo pod žaromete javnosti.

Hrvaška je tako letos od 14. do 17. junija gostila najprej ocenjevanje laških rizlingov v Kutjevu, nato pa dvodnevno mednarodno konferenco v Osijeku s študijskimi obiski kleti v Slavoniji, Baranji in Sremu za okrog 30 tujih piscev o vinih.
Čeprav daje laški rizling vina vrhunske kakovosti v vseh kategorijah, njegov potencial zaradi dogajanj v njegovo škodo na vinskem trgu še vedno ni pravilno ovrednoten oz. izkoriščen. Posledično so podcenjena vina, v glavnem v državah, ki jih povezuje skupna zgodovina v bivši Avstro-Ogrski, v kateri ga pridelujejo pod različnimi imeni. V Sloveniji je laški rizling na 2000 hektarjih in ni razširjen le na Štajerskem, temveč tudi v Vipavski dolini, kjer je bil tradicionalno v zvrsti vipavec. Na Hrvaškem je graševina na 5000 hektarjih glavna sorta v državi in v glavni kontinentalni vinorodni regiji v Slavoniji. V Srbiji je na 2000 hektarjih znan kot grašac, na Madžarskem kot olasz rizling na 3500, v Avstriji kot welschriesling na 3000, na Slovaškem kot rizlink vlasky na 2500 in pod enakim imenom na Češkem na 1200 ter v Romuniji kot riesling italian na 7000 hektarjih.

IZJEMNOST LAŠKEGA RIZLINGA ODVISNA OD VINARJA
Po ampelografski zgodovini je o izvoru laškega rizlinga brskal Igor Lukić in dejal, da so prišli najstarejši podatki o zapisu te sorte na balkanskem območju na plano šele 2017, tj. pred šestimi leti, ko so našli herbarij češkega ravnatelja gimnazije v Sremskih Karlovcih Andreja Volnya, ki ga je delal skupaj z dijaki med letoma 1797 in 1801. V njem je bil med 120 vzorci vinske trte prvič opisan tudi grašac. V 19. stoletju je opise te sorte ob slikah bratov Kreuzer, ki sta naslikala 180 sort grozdja na Štajerskem, dodal tudi ampelograf Franz Trummer. Na Hrvaškem so že v 19. stoletju omenjali kot eno najboljših sort sladko graševino. V socialističnih časih pa so se nadenj zgrnili temni oblaki, ker so ga razvrednotili s prevelikimi pridelki, tej usodi je ušel le na Madžarskem.
Sašo Špiranec je zato poudaril, da mu kot sorti, ki nima nič skupnega z renskim rizlingom, saj njegovo ime laški pomeni nepravi rizling, treba vrniti dobro ime in ga promovirati. Številke o njem še zdaleč ne povedo vsega, ker je njegova kakovost prepuščena načinu dela in ciljem vsakega vinogradnika in vinarja. Znan pa je zlasti kot srednje pozna sorta, ki daje vedno stabilno količino in kakovost od namiznih vin do predikatov na vrhu lestvice – vse do suhega jagodnega izbora. Vinogradnikove domišljije ta sorta ne omejuje, pač pa jo narava, v preteklosti je bilo (in še vedno je) zato največ predikantih vin prav iz te sorte. V glavnem je znan kot nevtralna sorta z aromo po rumenih in zelenih jabolkih, s srednje visoko kislino in telesom in zato za uživanje primerno kot gastronomsko, nevtralno, uravnoteženo vino, pa tudi za vsakodnevno uživanje. Ker ima nekoliko nižje kisline, je še najmanj ustrezen za penine, a se v zadnjem obdobju tudi to spreminja. Pri južnih sosedih pa je zaradi svežine zelo priljubljen med turisti na Jadranski obali, kjer imajo slavonski vinarji večino trga.
Zadnja leta se je razširil tudi njegov slogovni spekter, s predstavniki šestih vin pa so ga predstavili v vseh slogovnih oblikah. Že prvo vino iz laškega rizlinga Bojana Kobala iz Ptuja kot penina charmat Halsecc je ovrglo mit, da ni primeren za penine in da lahko poleti z izjemno prijetno kislino in sadnostjo osveži ter po polletnem ležanju na kvasovkah pridobi tudi lepo strukturo.Slovenska penina Halsecc Bojana Kobala iz Haloz je ovrgla mit, da laški rizling ni primeren za peneče vino.

V tradicionalni različici kletarjenja je to srednje bogatega telesa z značilno cvetico jabolka, vonja po cimetu, citrusih in srednje dolgega odhoda. Prestavil jo je rizling vlašky, 2021, Mikros vin Mikulov, Perna Goldhamer iz Češke iz regije Palave, znane po laškem rizlingu.
Ime Krauthaker je na hrvaškem sinonim za najboljše graševine v državi. V Osijeku so se predstavili s polnitvijo Mitrovac, 2021, iz 30 let starih vinogradov. Za to vino pa so prejeli nagrado gold trophy na Decanterju v Londonu. Vino je izrazito sadno z aromo rumenega jabolka in breskve, z izjemno zaokroženimi kislinami, mineralnostjo in obstojnim pookusom, predstavnik ambicioznega, modernega sloga vrhunske graševine.
Barikiran slog je predstavil madžarski olasrizling Far-ko, 2020, iz ekološkega vinograda ob Blatnem jezeru. Gre za vino izjemno krepke strukture (14,5 %), z aromami, ki so kombinacija sadnosti in hrasta, z lepo vkomponiranimi kislinami. Vino pa se v pookusu poslovi z aromatsko večplastnostjo, ki razgrne potencial za daljše staranje. Izjemnost graševine kot sorte pa je na koncu podčrtal suhi jagodni izbor iz kleti Papak iz Iloka, 2018, trgatev zanj je bila konec novembra. Vsebuje vse atribute izjemnega predikata: značaj botritisa do spektra suhega sadja – fig in pomaranče. Lepa harmonija med sladkorjem in kislinami pa napoveduje dolgoročen potencial tudi v steklenici, edina omejitev je količina.

PET TROFEJ ZA LAŠKE RIZLINGE

V Kutjevu je na ocenjevanju Go Grow 20 ocenjevalcev iz 17 držav ocenilo več kot 200 vin laškega rizlinga. Trofeje so podelili v petih kategorijah: mlado, peneče, jantarno, sladko in arhivsko vino. V kategoriji penečih vin je prejel najvišje odličje grašac Dinum brut, 2020, kleti Vinum iz Srbije, v kategoriji mladih vin ryzlinkg vlašky, 2022, Zamecke vinarstvi Bzenec iz Češke, graševina Koria iz kleti Kutjevo, 2018, je dobila najvišje odličje v kategoriji jantarnih vin, graševina, 2018, iz vinarstva Iločki podrumi za arhivsko vino 2008 ter klet Sattlerhof iz Avstrije v kategoriji sladkih vin za welshriesling, suhi jagodni izbor, 2017.
Na ocenjevanju je bilo šest slovenskih predstavnikov, od katerih je dobil edino zlato medaljo laški rizling, 2022, iz kleti Gaube, Svečina, srebrno medaljo pa v kategoriji jantarnih vin laški rizling, 2018, iz kleti Gjerkeš v Prekmurju.