Generalna skupščina Evropskega združenja vinarjev CEE (Comité Européen des Entreprises Vins) se je 27. in 28. junija v Ljubljani (Slovenija) sestala, da bi razpravljala o izvajanju strateškega akcijskega načrta, ki bi pomagal braniti kulturo vina in legitimen položaj vina v naši družbi. Generalno skupščino je gostilo Združenje slovenskih vinarjev pri GZS – zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki je tudi član združenja CEEV. Generalna skupščina je razpravljala o prihodnosti vinarskega sektorja EU.
tudi s slovensko ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ireno Šinko.

Ker se Generalna skupščina CEEV zaveda povečanega družbenega pritiska na alkoholne pijače na splošno, zlasti vina. Zadnji psrjeeti ukrepi stigmatizirajo porabo vina, ne da bi upoštevala, da bi lahko bilo zmerno uživanje vina del uravnoteženega življenjskega sloga.Zato se je generalna skupščina CEEV svoje razprave osredotočila na sprejetje ambicioznega načrta za zaščito kulture vina in trajnosti vinarskega sektorja EU.

Comité Européen des Entreprises Vins zastopa vinarska podjetja v industriji in trgovini v Evropski uniji: mirna vina, aromatizirana vina, peneča vina, likerska vina in drugi proizvodi vinske trte. Združuje 25 nacionalnih organizacij in njene članice, ki proizvajajo in tržijo veliko večino kakovostnih evropskih vin z geografsko označbo in brez nje ter predstavljajo več kot 90 % evropskega izvoza vina.

„Vino je gospodarski in kulturni proizvod ter rezultat več tisočletne tradicije. Zmerno in odgovorno uživanje vina v okviru mediteranske prehrane je združljivo z uravnoteženo in zdravo prehrano in življenjskim slogom,“ je dejal Mauricio González-Gordon, predsednik CEEV. „eneralna skupščina CEEV dogovorila o ambicioznem načrtu za zaščito kulture vina in legitimnega mesta vina v naši družbi,“ je dodal.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je v uvodnem nagovoru predstavila svojo vizijo o prihodnosti vinarskega sektorja EU s poudarkom na Sloveniji. Ministrica Šinko je poudarila „Slovensko vinogradništvo, čeprav butično glede na druge države, je naša pomembna panoga. Njegov razvoj omogoča Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 z različnimi intervencijami: prestrukturiranje vinogradov, promocija na tretjih trgih in ozaveščanje potrošnikov, osnovna neposredna plačila, kmetijsko-okoljske intervencije, naložbe v kmetijska gospodarstva – predvsem glede posodobitev kleti. Izziv bo tudi nova zakonodaja na področju rabe fitofarmacevtskih sredstev. Ključno pa je povezovanje in skupno zastopanje interesov vinskih podjetij, zato me veseli, da Evropsko združenje vinarjev že več kot 60 let izvaja pomembno vlogo v evropskem vinarskem prostoru.«
„Od politike pričakujemo odločno podporo v Evropi in na mednarodnih forumih proti pobudam, ki želijo stigmatizirati porabo vina, ne da bi upoštevali njegovo povezavo s sredozemsko prehrano in gastronomijo, pa tudi vrsto vrednot, ki segajo od trajnostnega in družbenega strukturiranja, do socialno-ekonomskega razvoja podeželja ali kulturne in krajinske dediščine naše države,“ je dejal Gorazd Bedenčič, predsednik Združenja slovenskih vinarjev pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.