Gostinci so najslabši kupci za kmeta
Na krožnikih gostincev in turistični kmetij v Sloveniji je le malo ekološko hrane in le malo ponudnikov, vključno z ekološkimi kmetijami, se odloča za certifikacijo jedilnikov ali posameznih jedi. Čeprav bi lahko bila tovrstna ponudba prednost turističnih kmetij in priložnost za višjo dodano vrednost čez krožnik zlasti tam, kjer gostijo pretežno tuje goste.
Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije ( ZDEKS) je zato pripravila izobraževanje o ekoloških živilih v ponudbi turističnih kmetij na ekološki turistični kmetiji Trnulja v Črni vasi pri Ljubljani, ki ima edina v Sloveniji ekološko certificirano vso hrano in pijačo. Izobraževanje je potekalo v sklopu aktivnosti pospeševanja ekološkega kmetijstva v Sloveniji, ki bodo potekale do konca oktobra, ko se bodo končale s konferenco Aktualno v ekološkem kmetijstvu 19. oktobra na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Udeležencev je bila le dobra- a zato zelo kvalificirana desetnija, ki je verificirano in realno predstavila, zakaj se na tem področju stanje v državi ne premakne.
Rast ekološkega kmetijstva v Sloveniji se je v zadnjem obdobju zaustavila, vključene so 4004 kmetije, s 55.000 ha, kar predstavlja 12 odstotkov obdelovalnih kmetijskih površin v državi. Nihanja se pojavijo vsakih pet let s spremembami v kmetijske in subvencijske politike. Lani je bilo več izstopov, a obstaja upanje, da se bo do konca leta vseeno preusmerila večja skupina kmetij, saj poteka v okviru aktivnosti pospeševanja eko kmetijstva priprava 250 poslovnih načrtov za preusmeritev konvencionalnih kmetij. Skupina agrarnih ekonomistov pripravlja kalkulacije za ekološko kmetijstvo, za eko kmetije pa bo organizirano tudi individualno svetovanje za pomoč pri trženju.
Marija Marinček iz ZDEKS je poudarila, da se združenje zavzema za interese vseh nekaj čez 4000 ekološkim kmetov v Sloveniji, in ne le članov združenja, kljub temu, da na državni in politični ravni nimajo podpore. To se je pokazalo tudi pri pripravi strateškega načrta SKP. Ekoloških živil je v Sloveniji dovolj za gostinstvo in ponudbo na turističnih kmetijah dovolj, pa tudi z eko turizmom je v Sloveniji mogoče uspeti, je prepričana Marinčkova.
Izbrana kakovost je degradacija
Ekološki kmetje v Sloveniji morajo plačevati prispevek za promocijo sheme Izbrana kakovost, v katero je vključena večina slovenske hrane, čeprav je kakovost eko živil bistveno višja. Izbrana kakovost je v primerjavi z njimi degradacija, je poudarila dr. Martina Bavec.
Način prehranjevanje kaže, kako se cenimo
Ekološka živila imajo v primerjavi s konvencionalnimi številne prednosti tako z vidika notranje kot zunanje kakovosti, saj v njih ni dodanih umetnih sladil, stabilizatorjev, konzervansov, ojačevalcev okusa, hidrogeniziranih maščob, pa tudi ne ostankov pesticidov. Kakovost hrane iz različnih pridelovalnih sistemov( konvencionalnega, integiranega, eko) je v svetu in pri nas dobro raziskana, zato prednosti eko živil niso sporne. Ker se v zadnjem obdobju veliko prebivalstva vse več prehranjuje v gostinskih lokalih, bi to lahko bila priložnost tudi za gostince, ki pa k javnemu naročanju ekološke hrane niso zavezani. In ker na večino fiksnih stroškov ( elektrika, voda, delovna sila) gostinci nimajo vpliva, skušajo prihraniti pri vhodnih surovinah, torej živilih. »Slovenski turizem temelji v glavnem na poceni hrane iz tujine, v celi verigi imamo težave . Argument, da so eko živila občutno dražja, kar je glavno merilo večine slovenskih kupcev, ni popolnoma resničen, saj je npr. mlečni izdelki, pa tudi številne vrste zelenjave v sezoni celo cenejši. Veliko pa je mogoče prihraniti z nakupom nepakiranih živil. Z načinom prehranjevanja kažemo, kako se cenimo sami, saj plačamo hrano večkrat: najprej ob nakupu iz denarnice, kot davkoplačevalci in potem prek zdravja in okoljskih stroškov, npr. dražje vode, ki jo je zaradi onesnaženosti potrebno čistiti,« je poudarila dr. Martina Bavec. Edina sreča je, da ima v Sloveniji še veliko družin svoj vrtove, in prek njih dostop do tradicionalno pridelanih živil, ki so senzorično blizu ekološki hrani.
Slavica Grobelnik, kmetijska svetovalka iz KGZ Novo mesto in že 30 let lastnica turistične kmetije s 30 posteljami in 60 sedeži je dodala, da turističnim kmetijam ne manjka veliko, da bi dodale na krožnike certificirana eko živila in tako več zaslužile čez krožnik. Tudi sama se je prepričala, da je mogoče z ekološkimi živili v celoti pogostiti goste na turistični kmetiji. Izpostavila je, da so gostinci v Sloveniji še vedno najslabši kupci za kmeta, najboljši pa družine in prodaja doma. Stanje se malo izboljšuje, ker so zadnja leta začeli pomen kratkih veriga poudarjati znani domači kuharski mojstri in turistične kmetije imajo najkrajše.