Evropska komisija je ta teden razkrila osem zmagovalcev drugega izbora EU za ekološko kmetijstvo. Tako kot lani so tudi letos med nagrajenci različni predstavniki iz evropskega ekološkega sektorja, ki predstavljajo odličnost vzdolž ekološke vrednostne verige. Nagrade EU za ekološko pridelavo zaznamuje tudi praznovanje dneva EU za ekološko pridelavo, ki so ga Evropski parlament, Svet in Evropska komisija uvedli leta 2021.

Letos je prispelo skoraj 100 prijav iz vse Evrope, v ožji izbor pa je bilo izbranih 24 kandidatov iz 11 držav EU. Shema EU nagrad za ekološki sektor vključuje sedem kategorij in osem posameznih nagrad. Z njimi se nagrajujejo odlični, inovativni, trajnostni in navdihujoči projekti, ki ustvarjajo resnično dodano vrednost vekološki pridelavo in potrošnjo. Nagrade skupaj organizirajo Evropska komisija, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Evropski odbor regij, COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe ob podpori Evropskega parlamenta in Sveta.

Slovenija se je prebila v izbor finalistov s tremi predstavniki: ekološko kmetijo Kukenberger z Gorenjih Ponikev pri Trebnjem, posestvom Trnulja iz črne vasi pri Ljubljani in Biohotelom St. Daniel iz Hruševice pri Štanjelu na Krasu.

Podeljenih je bilo osem nagrad:
Nagrado za najboljšo ekološko kmetico je prejela Clara Benito Pacheco iz Španije,ki
vodi obsežno ekološko kozjo farmo, živali se hranijo izključno z domačo travo. Njena ekološka čreda, ki se prosto pase, prispeva k biotski raznovrstnosti. Zahvaljujoč tehnologijam virtualnih ograj in uporabi ovratnic GPS se lahko odrasle živali prosto pasejo, saj fizične ograje niso več potrebne, kar prispeva k sekvestraciji ogljika na travnikih.
Najboljši ekološki kmet je Thomas Moschos iz Grčije. Skupaj z bratom vodi družinsko ekološko živinorejska kmetijo v Kastoriji, specializirano za rejo ovac in predelavo mlečnih izdelkov. Izvaja nove metode kmetovanja, s katerimi izboljšuje zemljo in kroženje, kar posledično prispeva k večji vsebnosti organske snovi v tleh in večjim pridelkom.

Najboljša ekološka regija je Gradiščanska v Avstriji. Gradiščanska je zaradi znanstvenega izvajanja strategije “Bioland Burgenland” postala vzor na področju ekološke preusmeritve. Cilj strategije ni le povečati delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč na 50 % do leta 2030, temveč tudi izboljšati celotno ekološko dobavno verigo, tudi za regionalne menze, bifeje in šole.
Najboljše ekološko mesto je na Dunaju v Avstriji
Avstrijska prestolnica s 44.000 hektarjev gozdnih in kmetijskih površin prideluje ekološke kmetijske proizvode za svoje prebivalce v okviru daljnosežnega ekološkega koncepta “Od kmetije do vilice”. S to pobudo se krepi lokalno gospodarstvo prek regionalne vrednostne verige, ki zagotavlja podporo trajnostnemu kmetijstvu in prehrani.
Najboljša ekološka ekološka krajina je Idanha-a-Nova na Portugalskem. Ekoregija je največje območje kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetijstvom na Portugalskem, ki podpira projekte in krepijo kratke dobavne verige in povečujejo ponudbo ekoloških proizvodov.
Najboljše ekološko predelovalno živilski obrat je Merry Mill na Irskem. Družinska ekološka kmetija na svoji ekološki kmetiji proizvaja vrsto ekoloških brezglutenskih živil v sistemu zaprtega krogotoka. Za upravljanje celotnega postopka so poskrbeli, da ne prihaja do do navzkrižne kontaminacije z drugimi žiti,. Zatos o poskrbeli za prvi irski mlin za ekološki brezglutenski oves.

–Najboljši ekološki trgovec na drobno je Gut Wulksfelde v Nemčiji. Podjetje upravlja 600 m² veliko trgovino na kmetiji, v kateri prodaja izdelke z lastne ekološke kmetije v velikosti 450 ha z več kot 50 sortami zelenjave. Poleg prodaje več kot 8 000 ekoloških živilskih izdelkov sta v trgovini tudi pekarna in restavracija, nagrajena z zeleno Michelinovo zvezdico.
Najboljša ekološka restavracija/prehrana je v Luftburgu – Kolarik im Prater v Avstriji. Luftburg – Kolarik im Prater je največja v celoti certificirana ekološka restavracija na svetu, ki ima v središču svoje filozofije ekološko in družbeno trajnost. Dobitnik več avstrijskih nagrad uporablja obnovljivo energijo in si prizadeva zmanjšati svoj okoljski odtis, kjer je le mogoče.