Avstrijski ekološki kmetje so pravi multipraktiki, saj se pritisk trga in multinacionalk nanje krepi podobno kot na konvencionalne kmetije. Zato se za lažje preživetje tudi na najboljših, kot je kmetija Joglbauer v Hohengarten, odločajo za kombinacijo številnih dejavnosti. Družina Hofer vodi kmetijo, ki se umešča med tri najuspešnejše v deželi Salzburg in je prejela na izborih eko kmetij v Avstriji številne nagrade.

Člani družine so nam predstavili, kaj pomeni diverzifikacija dejavnosti na kmetiji zares v vsej širini, tako s kmetijskega, okoljskega kot tržnega vidika. Kmetija je usmerjena v živinorejo in dosega za ekološko prirejo zavidljivo visoko mlečnost 8500 litrov. Kar 80 % vseh kmetij na tem območju pa je zavezanih ekološkemu kmetovanju in vključeno v shemo seneno mleko in meso.

Senena regija: Bio seneno regijo je leta 1996 ustanovilo 13 ekoloških kmetov iz Berndorfa in Seehama, da bi spodbudili ekološko kmetovanje in predvsem ohranili tradicionalne pridelave sena. V tem času se je razvila v največjo ekološko seneno regijo v Evropi, v katero je včlanjenih več kot 300 ekoloških pridelovalcev. Že zdavnaj pa se je razširila prek Seehama in Berndorfa na preostali del Flachgaua in čez mejo v Zgornjo Avstrijo.

Na posestvu v okolici jezera Obertrumersee, ki je v lasti družine že od leta 1776, nas sprejme izjemo komunikativna in razgledana starejša gospodarica Maria, ki je posestvo že predala starejšemu sinu Robertu in snahi Katherine.

Družina Hofer kmetuje ekološko že od leta 1979, od 1981 pa tudi neposredno trži. Poleg tega je kmetija mojstrska in redno sprejema na prakso učence iz višjih strokovnih šol. Učenci v Avstriji imajo osem tednov obvezne prakse in ostanejo na kmetiji ves čas, za prakso pa prejmejo 570 evrov.
»Ta delovna sila ni izurjena, zanjo ne prejmemo subvencij, a tudi mladi ljudje morajo izvedeti, kakšno je v resnici delo na kmetiji. Z nami gredo spat in zjutraj vstanejo in bogatijo življenje na kmetiji,« je slikovita Maria, ki ima z njimi bogate izkušnje. Odprto pa razmišlja tudi o vplivu SKP na kmetijstvo. »Z administracijo za evropska neposredna plačila je veliko dela, zahteve niso vedno življenjske, saj na Dunaju odločajo, kaj bo delal kmet na travniku. Vendar se jim je težko odreči, ker brez njih kmetija ne more preživeti. Zemlja je bila tukaj vedno v rokah kmetov, njeno lastništvo pa še vedno predstavlja svobodo. Kmetij niso na našem območju nikoli delili, temveč so izplačali otroke, da so ostala posestva sposobna preživetja.«
Družina obdeluje 21 hektarjev svoje zemlje in še dodatno od treh kmetij, ki so kmetovanje opustila, skupaj 51 hektarjev. Na njivah kolobarijo z deteljo, ječmenom, piro, ržjo in travinjem ter zelenjavo. Ker je Joglbauer kmetija vzorčna ekološka, deluje v krogu z naravo: del kmetije so še pekarna, trgovina, pa tudi rastlinska čistilna naprava, ogrevanje imajo urejeno na sekance. Glavni del pa je hlev s 50 kravami molznicami in 35 glavami mladega goveda.

ZA EKO MLEKO 69 CENTOV
V hlevu je 50 črno-belih molznic in 30 glav mladega goveda. V hlevu je vedno zunanja temperatura. Na strehi ima steklene plošče in je zato zelo svetel, vrata lahko odpirajo in zapirajo, ker bi sicer v najbolj mrzlih zimskih dnevih, z močnim vetrom, zmrznila voda. Krave imajo zelo velik izpust in prostor za hranjenje, krma jim je na voljo podnevi in ponoči. Glavni del obroka za krav sta seno in senaža, za katero imajo sušilno napravo, ter še 900 kilogramov močne krme na molznico na leto, kar tudi pojasni, zakaj dosegajo izjemno visoko mlečnost za eko prirejo – zadnja leta 8500 kilogramov po kravi. Do te številke pa so se vzpenjali zadnji dve desetletji postopno.
Molznice so v hlevu povprečno od 4,5 do 5,1 leta, zamenjujejo jih s svojimi telicami. Molzišče sprejme dvakrat po štiri krave po sistemu ribja kost, v mlekarni pa imajo tudi talno gretje.
Robert predstavi, kako se zaostrujejo smernice dobrega počutja živali, zaradi česar nekatere živinorejske kmetije iz ekološkega kmetovanja izstopajo. Sprva so zadoščali urejeni izpusti za živali, sedaj pa morajo biti vse krave in mlado govedo na paši, in kmetije, ki tega ne morejo urediti, iz eko prireje izstopajo. Hoferjevi imajo toliko površin, da izmenjujejo na paši molznice in mlado govedo. Plačilo po travinju pa je v sedanjem obdobju SKP po hektarju nižje, in sicer 205 evrov, pred letom 2023 so prejeli 225 evrov/ha.

Kot zanimivost še pove, da preganjajo muhe v hlevu z eteričnim oljem kamilice, ki je zelo učinkovito, a tudi drago, saj stane 0,25 litra 35 evrov.
Mlekarna Salzburgmilch, kamor oddajajo mleko, jim plača za liter mleka v najvišji kakovostni kategoriji 69 centov, za konvencionalno pa 50 centov za liter. Kmetje imajo z mlekarno eno-, tri- ali šestletno pogodbo. Cene tudi pri njih padajo, ker izvaža Salzburgmilch vse več eko mleka v Nemčijo, pa imajo še dodatne stroške. Kmetije se morajo namreč certificirati še v nemški certifikacijski Naturland, ker jim certifikata Bio Austria ne priznajo. Tega seveda avstrijski kmetje ne sprejemajo z odobravanjem. Nekateri pridelovalci mleka pa so očitno veseli dodatne priložnosti za prodajo, še posebej zato, ker jim Salzburgmilch za certifikat Naturland plačuje 2,5 centa/kg neto. Poleg tega je trženje ekološkega mleka v Nemčiji pod oznako Naturland povezano z višjimi prihodki, kot če je navedeno le kot ekološko mleko EU. Nemčija je najpomembnejši izvozni trg za podjetje Salzburgmilch s skupno zbranimi 300 milijoni kilogrami mleka, pri čemer je 150 milijonov kilogramov ekološkega mleka. Cilj je, da bi bili vsi ekološki kmetje, ki ji oddajajo mleko, certificirani v skladu z merili Naturland.
Prodajalna na kmetiji Joglbauer je zrasla s potrebami sokrajanov, ki so glavni kupci.
OD ZELENJAVE DO LIMON
V ekološki pridelavi so začeli najprej z zelenjavo, leta 1979, in ko so jo začeli prodajati na kmetiji, so uredili tudi zelo majhno prodajalno. Sadike za zelenjavo naročijo jeseni in jih dobijo v glavnem aprila. Sedaj pridelujejo v glavnem solate in na vrhuncu sezone jih prodajajo v okoliške gostinske lokale. Ker pa so kupci začeli povpraševati še po drugih pridelkih in gospodinjskih potrebščinah, so ponudbo v trgovini razširili, čeprav sprva o tem niso razmišljali. Odprta je trikrat na teden in davčno ločena od kmetije, glavni kupci pa so okoliški prebivalci. Na kmetiji imajo svoj mlin in meljejo moke, pečejo kruh, ponudijo svoje meso in mesne izdelke, mleko, maslo, jogurt, različne vrste sira, marmelade, suho sadje, kruh in pecivo. Ponujajo različne vrste jagodičja ter svežo zelenjavo in kislo zelje. Jabolka, hruške in slive obirajo v svojih sadovnjakih in jih predelujemo v specialitete iz kisa, mošta in žganj. Poleg tega ponujajo pridelke okoliških kmetij: olja, rezance iz pire, ekološki med. Na policah pa imajo tudi kavo, špagete, limone in sladkor. Družinska kmetija zainteresiranim obiskovalcem, potovalnim skupinam in šolam omogoča tudi ogled svoje kmetije po predhodni telefonski najavi.

Robert pa predstavi še delovanje čistilne rastlinske naprave, ki je skoraj obvezen del vseh ekoloških kmetij, ki smo jih videli. Na tej kmetiji je triprekatna, greznica teče čez tri velikosti kamnov, voda pa je potem dokaj čista in zato čiščenje ne potrebuje dodatne energije. Vodo štirikrat na leto tudi analizirajo, vsakih deset let pa preverijo kompletni sistem delovanja. Del zaokroženega gospodarjenja je ogrevanje za hišo na lesne sekance, ki jih dobijo iz 4,5 hektarja gozda.