Jean Michel Morel,  Francoz in Bric, ki Američanom razkriva Slovenijo

Izražati se moramo z drugačnostjo

Družina Kabaj Morel je zgodbo o uspehu gradila sama

Jean Michel Morel Kabaj je vinar iz Pariza, ki je po prvih delovno-učnih letinah vv Bordeauxu in italijanski Furlaniji in Colliu vinarske korenine pognal zadnji dve desetletji še v Brdih. Na kmetiji Kabajevih v Šlovrencu pri Dobrovem si je z ženo Katjo osnoval družino ter začel delati že s tastom. Delo sedaj nadaljujta njegova in družina Katjina brata Hermana na dvanajstih hektarih vinogradov. In ko danes govori o slovenskih vinarjih, k njim prišteje tudi sebe.A razlika med vinarjem v Jeanovi domovini in pri nas je ogromna, saj je neprimerno lažje prodajati vina iz Bordeauxa, na krilih slave svetovno znane vinorodne regije, kot pa iz Slovenije, kjer pridelovalci doma za pot na tuje razen  vina in iznajdljivosti ne dobijo ničesar. V svoji popotni torbi, ki jo sam poimenuje kar »arabska« stojnica, ker mu je bolj všeč neposreden način prodaje iz oči v oči, je moral v svet ponesti še zgodbo o vinsko neznani državi, ker njenega slovesa Slovenci sami, preveč razpršeni v prizadevanjih, ne gradimo dovolj uspešno. Kupce vin Kabaj, vključno z ocenjevalci ameriške revije Wine and Spirits je  vsebina prepričala, da so jih uvrstili med 100 najboljših vinarskih hiš v svetu že dvakrat, leta 2013 in ponovno letos. Priznanje v obliki degustacijske predstavitve med sto najboljšimi vinarji na ameriškem trgu iz celega svete sta tako s sosedom iz »dvorišča« Alešem Kristančičem –Movio, iz Medane 20. oktobra letos v San Franciscu prejela skupaj.

Vaša zelo uspešna zgodba se ni začela v ZDA, temveč na evropski strani Atlantika, In  ker zdaj pridelujete že v tretji državi, je obvezno vprašanje, kako razumete terroir ki ga najpogosteje razumemo kot skupek naravnih dejavnikov in tradicije na nekem pridelovalnem območju avtorji tega pojma, francoski pridelovalci sami?

 Če začnem z zemljo- v Franciji imamo zelo raznoliko,  konkretno v Bordeauxu je prst- grave (prod, kamenje) slaba, propustna za dež, hranila ji je treba zato dodajati. Vlage je zato manj, nadmorske višina zgolj do pet metrov in ker iz Atlantika nenehno piha, so pogoji za vzdrževanje rastlin v sezoni boljši. Vlaga je v Brdih večja in v preteklosti niso toliko gledali na lege. V  Bordeauxu imajo selekcijo zemlje in sort urejeno že nekaj stoletij, v Sloveniji pa še vedno sadimo »kar nekaj«. Pomembno je, da je sorta na pravi legi, rebula ne moreš saditi na njivi in za vsako stvar je lahko dobra zemlja, če imaš do nje pravi pristop. Veliko škode je napravila podlaga SO4 , ki je dobra predvsem za trsničarje zaradi manjšega izpada cepljenk, a za Brda ni primerna. Zato imamo naše trte na podlagi Kober 5BB in Paulsen, ker gredo korenine globlje v zemljo.Rastlina je kot človek, ima glavne in stranske žile, in delovati morajo vse. Korenine morajo same najti pot do vode v zemljo, kar je pomembno v prsti kot je briška opoka. V Brdih pa se je treba boriti še med trgatvijo, preveč ne gre čakati, ker lahko vinar s tveganjem izgubi vse. Se pa ne strinjam, da so v Brdih dobra le bela vina, tudi rdeča so,a je treba malo bolj paziti.

Tradicija vinarstva je bila v Sloveniji v primerjavi s Francijo velikokrat prekinjena.

 Leta tukaj sem veliko poslušal ljudi, ki so govorili -»vedno smo bili tepeni«. Bila je zmeda, a trg ne more ukazovati pridelovalcu, ta lahko ukazuje na globalnem trgu, pa še tam si tega ne dovolijo vsi. V mali Sloveniji pa se moramo, ker jo lahko dosežemo, izražamo z drugačnostjo, ki je drugje nimajo in je ne morejo imeti, dosežemo jo lahko le na naši zemlji. Vendar je zgodovina peljala po svoje. Bila je moda belih in rdečih vin, toda mi ji ne moremo slediti, ker smo premajhni, temveč moramo sami ustvarjati svoj slog in biti razpoznavni po teritoriju, po lepoti, po tem, kar nam je narava dodelila.  Srečni smo lahko, da tukaj živimo in delamo, ne glede na to, iz katerega dela Slovenije smo.Več v tiskani izdaji Kmečkega glasa.