Omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija in  prehod v nizkoogljično družbo  

Podnebna konferenca v Parizu je po letih usklajevanj in dveh tednih napornih zaključnih pogajanj le prinesla globalni podnebni dogovor. Gre za prvi sporazum, ki zavezuje tako razvite kot razvijajoče se države, namenjen pa je omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija. Prvi odzivi govorijo o zgodovinskem trenutku.

Predstavniki pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja so z današnjim dogovorom zaključili proces, ki je prek številnih usklajevanj na nižjih ravneh in svetovnih podnebnih konferenc v Koebenhavnu, Durbanu in Limi vendarle pripeljal do dogovora, ki predstavlja prvi univerzalni sporazum o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in krepitvi obrambe proti posledicam podnebnih sprememb. Pariški podnebni sporazum napoveduje prehod v dobo brez fosilnih goriv, do njega pa je prišlo po podaljšku dvotedenskih pogajanj 195 držav in EU. Čeprav je še ob začetku konference besedilo osnutka sporazuma vsebovalo številne različice besedila in praznine, pa se je skozi naporna pogajanja vendarle počasi zarisovalo globalno soglasje o nujnosti resnično svetovnega odgovora na izzive podnebnih sprememb.Pariška konferenca, ki so ji takoj na začetku ritem dali svetovni voditelji, bi se morala skleniti že v petek, a se je, kot je to običajno na tovrstnih velikih multilateralnih diplomatskih dogodkih, nekoliko podaljšala. Podaljšek je nato vendarle pripeljal do pozitivnega razpleta. Da je tokrat svet po številnih neuspelih poskusih vendarle ubral pot dogovora, je postalo jasno že ob objavi zadnjega osnutka, ki je z vsako uro dobival več in več podpornikov. Po še zadnjih usklajevanjih so se nato v večernih urah v kompleksu Le Bourget v severovzhodnem predmestju francoske prestolnice zaslišali vzkliki zadovoljstva in olajšanja, francoski zunanji minister Laurent Fabius pa je lahko kot predsedujoči konferenci z udarcem s kladivom zapečatil dolgoletna prizadevanja.Več v tiskani izdaji Kmečkega glasa