Na Zemlji živi med 100 do 100 milijonov vrst in kar 86 kopenskih in 91 morskih vrst je še neodkritih, vendar pa vse te vrste opravijo za  vse prebivalce Zemlje številne neovrednotene ekosistemske storitve. Brez njihoveg nevidnega dela oz. ekositemskih storitev, kot je uravnavanje sestave atmosfre, tvorba prsti, primarna produkcija življenja  na planetu,  bi bilo življenje na Zemlji nemogoče.  Od bioloških virov pa ima neposredne koristi tudi človek, ki je v kmetijstvu zožil rabo vabo vrst in prostora za svoje potrebe in ga s posegi večinom močno uničil naravno ravnovesje, letno zato propade na planetu md 100 in 1000 vrst, izginjanje botske razvnorstnsti je zato še večja težava kot podnebne spremebe,  je opozoril dr. Tomi Trliar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenij  na  posvetu Vastvo narave in kmetijstvo – od prepirljivega para  do vlečnega konja inovativnega razvoja podeželja v Evropi 11.marca v Postojni.

Naravovarstveniki  in kmetijski strokovnjaki se v Sloveniji še vedno gledajo iz enega brega na drugi, čeprav je že dolgo jasno, da je nujno sodelovanje obeh  stroko. “Toda če mi kmetijci govorijo, da zagovarjam romantično kmetijstvo, kmetijski sektor pa mi pnuja paradižnik,kini videl sonca in ne prsti, ker je bil vzgojen v subrstratu, in ni veliko boljši od nizomskega paradižnika, in če ne bomo znali narediti koraka naprej, s tem seveda ne bom zadovoljen. Upad biotske raznovrstnosti je veliko večji težava kot podnebne spremembe, o katerih veliko slišimo. Karta,ki kaže temperaturne razlike že v eni sami vasi pa kaže, kako gospodarimo v prostoru. A v kmetijstvu nimamo  le slabih izkušenj,  zato je zelo pomembno, da vzpostavio komunikacio in zavedanje ljudi, k čemur prispevajo tudi strokovna srečanja, je začel polemično razpravo na posvetu  dr. Dario Krajčič, direktor Zavoda za varstvo narave RS. Več o srečanju,ki so se ga udležili tudi strokovnjaki iz Nemčije, Avstrije, Češke in Luksemburga v prihodnji številki Kmečkega glasa .