»Vitovska grganja je avtohtona vinska sorta, ki vsako leto na festivalu v gradu Devin združi vinarje iz Tržaškega in slovenskega Krasa, saj jo ima skoraj vsak od nas v kleti. Iz leta v leto smo verjeli v to zgodbo in v 30 letih je prišlo do rezultatov, tako da se danes lepo prodaja doma in po svetu. Vitovska je dandanes zanimiva sorta,  po kateri povprašujejo tudi potrošniki, v svetu jo prodajamo po vseh kontinentih,« nam predstavi ob že 11. festivalu Vitovska in morje Sandi Škerk, znani zamejski vinar iz Praprotna( Prepotto) in  eden od pobudnikov prireditve v Društvo vinogradnikov s Krasa, ki mu sedaj predseduje Matej Škrlj.

V izjemnem historičnem in naravnem ambientu Devinskega gradu, se je letos na pragu poletja, zadnji junijski in prvi julijski dan predstavilo 28 vinarjev in okrog 20 gostincev in skupaj so privabili številne slovenske in še več italijanskih ljubiteljev kraške vinsko-kulinarične ponudbe.

V Devinskem gradu, ki očara, kot pravijo vinarji sami tudi njih, lahko namreč najbolje predstavijo na  Kraško pridelovalno območje omejeno sorto, ki je napolnijo le nekaj sto tisoč litrov, pa je kljub temu, če odmislimo teran, najboljša predstavnica te majcene pridelovalne regije, zlasti gledano z italijanskega vidika svetovne vinske velesile.

Korak nazaj v tradiciji, dva naprej v kakovosti

Vitovska kot lokalna sorta odraža pedo-klimatske pogoje tega območja. Cel Kras je povezan s Tržaškim zalivom; na eni stani pustita na grozdju značaj morje, sol, zaradi česar je potrebno manj zaščite in nas je letos obvarovalo tudi pozebe. Prav zato smo festival poimenovali vitovska in morje. Na drugi strani so tukaj hladnejše noči in burja.Če pomislimo na Tržaki Kras je to vitovska, ko pomislimo na slovenskega, je glavi teran. Za promocijo nekega vina pa je treba veliko storiti na različni področjih in ta festival je le majhen delček tega, kar je bil za vitovsko opravljenega na področju promocije zadnja leta,« nadaljuje Škerk in predstavi še vsebino.

» Kljub temu, da smo povezani in da je na festivalu prevladujejo macerirane oz. oranžne vitovske, predstavljamo nestandardizirana vina.Vsak vinar si sam zamisli, kako bo vino delal v vinogradu in v kleti in kakšno bo predstavil. Imamo bolj macerirana in starana vina, pa tudi nekaj svežih. Res pa je na Krasu tradicija bistvena, tako da veliko vinarjev izbere pot naše zgodovine, tradicije. Večkrat smo naredili v vinogradih, kleti korak nazaj, da smo izbrali način, kot so delali naši nonoti s tem, da smo potem naredili dva koraka naprej v kakovosti. To je bistvo za tistega,  ki verjame v naravna vina. Potrošniki pa poznajo oboje- tako naravna kot sveža vina, niso pa naši edini kupci Tržačani. Naše kmetije so vse manjše in bi lahko šle vse steklenice v Trst, a v resnici jih gre zelo malo. Toda na drugi strani je pozitivno, ker gre vitovska v sveti in s tem večja tudi prepoznavnost našega Krasa v svetu.« zaključi Škerk.

Darja Zemljič