Ekološko kmetovanje je postalo pomembna globalna tržna niša na področju pridelave hrane, Slovenija pa ga razvija z zamudo. Slovenski  ekološki kmetje ostajajo še vedno brez  ustrezne javne podpore, zato pričakujejo hitrejši prenos znanja, ki bi kmetijam omogočilo preusmeritev, država pa od že vključenih več ekoloških živil za trg in  pripravljenost za povezovanje v trženju. Struktura pridelave je namreč ravno nasprotna od pridelave, medtem ko kupci največ povprašujejo po ekološkem sadju, zelenjavi in drugih nemesnih izdelkih, pridelajo kmetje največ mesa in mleka, saj s 84 odstotkov površinami prevladuje travinje, je očital kmetijski minister mag Dejan Židan na posvetu Ekološko kmetovanje za bolj zdravo življenje minuli teden v državnem svetu, okrog 30 ekološkim kmetom, ki so bili med 130 udeleženci posveta v organizaciji Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije(ZDEKS), KGZS, MKGP in državnega sveta. Lani septembra ustanovljeno ZDEKS si želi pospešiti razvoj tega sektorja, vendar pa z vključenimi regionalnimi društvi predstavlja le 400 od 3635 ekoloških kmetij v letu 2017. Več v prihodnji številki  Kmečkega glasa.