Sauvignon je v vinskem svetu že daljše obdobje ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih, in z osmim mestom v vseh vinogradih po svetu tudi ena najbolj razširjenih vinskih sort. S prepoznavno vinsko cvetico po sadju, cvetju ali zelenjavi, lahkotnejšim telesom in zaključno svežino se hitro priljubi pivcem vseh kategorij na “prvo žogo”, za kar je večinoma tudi kletarjen. Sauvignon pa ima tudi svoje svetovno ocenjevanje Concours Mondial de Sauvignon ( CMS), ki poteka vsako leto v drugi državi, letos ga je 6. in 7. marca gostilo mesto Blois v vinorodni regiji Touraine ob reki Loari v Franciji, od koder sauvignon tudi izvira. Z 1100 vini iz 24 držav so se na ocenjevanju pomerile vse vinorodne regije sveta, ki ga pridelujejo, med njimi tudi Slovenija, ki ima za to sorto najboljše lege na Štajerskem. Nobeno drugo ocenjevanje na svetu pa ne ponuja možnosti za primerjavo toliko sauvignonov iz celega sveta kot prav CMS.

Stroka sicer še vedno ne more z gotovostjo  določiti datuma rojstva oziroma, kdaj se je prvič pojavilo grozdja sauvignona, ker so ga razmnoževali vegetativno, toda prvi ga omenja že Francois Rebelais v slavni zbirki novel Gargantua in Pantagruel leta 1534. Znanstveniki pa so  potrdili DNA sauvignona šele leta 1994 s prvimi genskimi študijami v Avstraliji. Na univerzi Davis v Kaliforni  so 1997 raziskali, da sta naravna starša cabernet sauvignona cabernet franc in sauvignon (beli)  medtem ko so avstrijski raziskovalci dve leti kasneje potrdili, da je sauvignon potomec sorte savagin (ali traminec). Leta 2012 je raziskovalec Jose Voullamoz še podrobneje dodal, da je sauvignon brat sorte chenin, ki prav tako izvira iz doline Loare, toda drugi starš sauvignon ostaja neznan, uradno  pa je domovina sauvignona dolina Loare.

V obdobju sedanjega modernega vinogradništva pridelujejo to sorto na 123.000 ha v 44 vinorodnih državah (podatki OIV), kar ga umešča med vinskimi sortami na osmo mesto. Največ površin mu odmerijo vinogradniki v Franciji, kjer raste na 31.000 ha, od tega na 10.450 ha v dolini Loare, v Provansi na 750 ha, ter v Languedocu na 8700 ha, najboljši  francoski sauvignoni prihajajo iz območja Sancerre in Poully Fume, prav tako iz doline Loare. Na drugem mestu po površinah sauvignona je Nova Zelandija s 24.000 ha, ki ga je popularizirala na svetovni ravni (mimogrede- njihovi sauvignoni so senzorično zelo podobni  slovenskim Štajerskim)  tretji s 15.000 ha je Čile, sledijo Južnoafriška republika z 10.000 ha, Avstralija z 6.000 ha in Romunija prav tako s 6000 ha. 

Najstarejši zlati sauvignon iz Slovenije

Sauvignon je tretja najbolj zastopana sorta v francoskih vinogradih, zato ne preseneča, da jih je bilo tudi na svetovnem ocenjevanju največ prav iz države gostiteljice in sicer kar 524 vin oz  37 odstotkov od vseh 1100 vin iz območja doline Loare, od tega iz pridelovalnega območja Touraine 162, iz Pouilly Fume 79, in iz Sancerre 74, še 116 so jih dali v preverbo iz Bordeauxa. Iz ostalih 23 tekmic pa so jih poslali največ vinarji iz Avstrije, prav tako 116, italijanske Furlanije 73 in iz območja Malborough v Novi Zelandije 54, ter Južna Afriška republika 50 , Čile 18, Kalifornija 17, Slovenija jih je poslala le za vzorec, nekaj več jih je bilo iz Bolgarije in Romunije.Vina je ocenjevalo v mestecu Blois dva dni 70 ocenjevalcev (enologov, vinskih svetovalcev in piscev o vinu) iz 20 držav. S čutili so se sprehodili med izjemnimi lanskoletnimi aromatičnimi, svežimi, zelenjavno- zeliščnimi, in mineralnimi vini severnejših območij, med alkoholno bogatejšimi, kislinsko skromnejšimi sauvignoni, vse do barikiranih starejših letnikov.

Na kratko je po ocenjevanju  mogoče povzeti, da je  za vrhunsko kakovost še vedno najpomembnejše  prava sorta na pravi legi, prevroča  vinorodna območja na severni ali južni polobli  tej sorti preprosto ne ustrezajo in niti kletarji ne morejo nadoknaditi tega, kar ni  dala narava.Takšnih vin pa tudi pivci  ne morejo vzljubiti na prvi požirek.

Z aromatskega vidika pa sta – tako kot že dolgo na policah –  prevladovala dva tipa sauvignonov: tiolski   sadni z okusom po citrusih, bezgu, pa tudi marakuji, pasijonki, in v tej kategoriji so francoski sauvignoni  še zaradi mineralnosti nepremagljivi. Na drugi strani so pirazinski (z vonjem in okusom po travi, paradižnikovih listih, papriki, beluših), med katerimi je bilo veliko vin iz Novega sveta. Prav ta sorta pa je bila  z globalizacijo senzorično zelo uniformirana in pivcu razen redkih izjemnih barikiranih strukturnih primerkov, s kateri se lahko pohvalijo z veliko vložnega dela naši severni sosedje Avstrijci, pivcu  ne dopuščajo domišljije v okusu.

Skupaj so na ocenjevanju podelili 134 zlatih in 197 srebrnih medalj le vinom iz 15 držav, kar 44 jih je ostalo v gostiteljski regiji Tourane, v celi Franciji pa 172. Izjemno dobro, z 40 medaljami so se odrezali avstrijski sauvignoni, 36 so jih prejeli zahodni – italijanski vinarji. Novozelandski vinski mojstri so jih prejeli 28, sledijo jim Južnofriška republika in ZDA.

Glede na to, da jih je bilo med ocenjenimi vini kar 60 odstotkov iz letnika 2019, lahko sklenemo, da je bil lanski letnik odličen za sauvignone, najstarejše vino na ocenjevanju, ki je bilo nagrajeno z zlato medaljo, pa je bilo iz Slovenje in sicer sauvignon 1970 iz Ptujske kleti.

Osem trofej najboljšim sauvignonom sveta

Poleg  331 medalj so podelili še osem trofej, ki so jih prejela vina z najvišjim številom točk in najboljšimi lastnostmi te sorte. Vinska klet Plonerhof iz  Poadižja Italije je prejela trofejo Dubourdieu (podeljujejo jo iz od leta 2017) za najbolj prefinjen sauvignon DOC, 2018, trofejo je prejelo tudi posestvo  Dagueneau in sinovi, za sauvignon iz 2018 La Léontine, Pouilly Fumé, Francija. Za najboljši  nebarikiran sauvignon posestvo Renaudat Valery, za sauvignon 2019 Les Nouzats, Quincy, Francija, za najboljšo zvrst s sauvignonom David Fourtout, Grand Vin Les Verdots, 218, Bergerac, Francija, za najboljši ekološki sauvignon posestvo Delobel, 2018, Touraine Oisly, Francija za najboljši novozelandski sauvignon vinska klet Whitehaven iz regije  Marlborough, Nova Zelandija, za najboljši južnoafriški sauvignon posestvo Delaire Graff  za cuvee sauvignon 2012, in za najboljši avstrijski sauvignon klet Kratzer, za sauvignon 2019, iz Štajerske.