V Vipavski dolini že deluje konzorcij zelena in pinele, januarja letos pa je bil ustanovljen nov konzorcij vinogradnikov in vinarjev Spodnje Vipavske doline, ki si želijo povezani nadgraditi kakovost in ponudbo svojih vin in poudariti njihovo geografsko poreklo.

Anton Harej, predsednik Zavoda konzorcij vinarjev Vipavske doline ( ZKVVD) nam je dejal, da so iskali možnost za večjo prepoznavnost vinarjev Spodnje Vipavske doline v slovenskem prostoru in širše. “V želji, da ponudimo pravo kakovost in dogodke, smo 6. januarja letos uradno ustanovili ZKVVD, v katerega nas je povezanih 15 vinogradnikov in vinarjev iz Dornberka in Branika in dva strokovna člana: Danilo Baša, Gregor Baša, Posestvo Berce, Tomaž Bizjak, Davorin Colja, Primož Čotar, Dean Čebron, Vina Dornberk, Zaloščan vina De Adami, Tadej Kavčič-Barkola, Tomaž Lisjak, Jožko Tratnik, Danilo Vodopivec, Damir Zgonik in Matej Žabar, ter dr. Klemen Lisjak iz Kmetijskega inštituta Slovenije in Anton Harej. Vsi pridelovalci imajo skupaj več kot 70 hektarjev vinogradov, torej gre za večinoma srednje velike profesionalne vinarje. Začeli smo z majhnimi koraki, rastemo od spodaj navzgor, odprti smo tudi za povezovanje z vinarji iz Zgornje Vipavske doline. Vzpostaviti želimo delujoč konzorcij, z jasno vizijo razvoja. Naše območje je že del mestne občine Nova Gorica, hkrati pa smo delk Vipavske doline, v kateri poteka največ vinarskih aktivnosti v občini Vipava in Ajdovščina. V Novi Gorici pa potekajo aktivnosti za vzpostavitev središča treh vinorodnih okolišev: Brd, Krasa in Vipave, saj vinarji nimajo izgrajenega nobenega potrebnega institucionalnega povezovanja.”

VRHUNSKA VINA IZ TERAS

Na območju Dornberka in Branika so posajene v glavnem francoske sorte chardonnay, sauvignon, merlot in cabernet sauvignon, ker pridelovalci zaradi specifičnih leg vinogradov,v glavnem na bolj strmih legah s terasami, nimajo težav z doseganjem kakovosti. Osončenost njihovih leg je povprečno za četrtino večja kot v Vipavski dolini.

Tadej Kavčič, kmetija Barkola, iz Dornberka, je predstavil prva vina,ki jih je poskusno prideloval za novi vipavski konzorcij: merlot in cabernet franc 2017, ki sta 18 mesecev zorela v bariku in chardonnay 2018. Vsa tri vina so bila ocenjena z vrhunsko oceno nad 18,1.

Tadej Kavčič, mladi prevzemnik na kmetiji Barkola, iz Dornberka, pojasni, kako so se odločili v konzorciju nadgraditi kakovost vin: “Vključeni vinogradniki in vinarji bomo spremljali dva tipa vin – iz nižinskih vinogradov z naklonom pod 21 odstotkov in iz izbranih leg na terasah nad 21 odstotkov naklona. Ravninska vina so bolj sadna in aromatična, iz terasastih vinogradov pa bolj kompleksna, z višjo stopnjo alkohola. Iz slednjih bomo pridelali tako rdeča kot bela vina, vsak vinar sam pa se bo odločil, s katero lege in sorto bo vstopil v projekt. Vinar lahko izbere le eden ali dva vinograda na najboljši legi na terasah, tj. v projekt ne bodo vstopali s celotnimi površinami oz. pridelkom, saj je cilj pridelava vin višjih kakovosti. Konzorcijska pravila so v pripravi, tri kmetije smo jih zadnja tri leta na svoje stroške preizkušale, da bomo vzpostavili življenjski pravilnik. Ker ne želimo graditi na besedah, temveč vinih, se bomo o trženju odločali šele, ko bomo imeli vina, v tem času smo dobili prva vina letnikov 2017, 2018 in 2019. Poskusne smernic smo pripravili skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije, skupaj spremljamo med letom vinograde od rezi, gnojenja, zelenih del do dozorevanja, trgatve in izbiro lesenih sodov za zorenje vin. V izbranih vinogradih smo omejili pridelke na 5,5 tone/hektarju, trudimo se za trgatev v optimalni kakovosti grozdja, zato ga vzorčimo pred trgatvijo dva do trikrat tedensko. Vsak vzorec vsebuje 400 jagod po celotni površini vinogradov, na tej osnovi določimo idealni čas trgatve za vsako sorto, praviloma ima zanjo vinogradnik osem dni časa po zaključku nalaganja v sladkorja v jagodi .Predvsem pa moramo biti pazljivi, da nam arome v grozdju na strmih legah ne “izgorijo” že na trti. V kleti imamo člani konzorcija proste roke, določili pa smo minimalno vsebnost alkohola 12,5 volumenskih odstotkov in obvezni biološki razkis pri rdečih vinih, ter 18 mesecev zorenja v novem bariku oz. velikem lesenem sodu. O trženju se bomo odločali šele, ko bomo imeli vina,” pravi Kavčič, ki obdeluje doma kot predstavnik pete generacije na kmetiji 12 ha vinogradov in redi še perutnino. Z vinogradi je kmetija Barkola vključena v KOPOP programe, izvajajo zeleno gnojenje, z zelenimi posevki vnašajo v tla organsko snov in s tem zmanjšujejo vodni stres ter erozijo. Vključeni pa so tudi v slovensko-italijanski projekt Aquavitis, ki ga vodi Kmetijski inštitut Slovenije.

ZDRUŽEVANJE VINARJEV, NE VIN

Kaj pričakuje od novega kozorcija, smo povprašali še Danila Bašo, gospodarja in vinarja na turistični kmetiji v Dornberku: “Sem med ustanovitelji konzorcija, ker imamo vinarji potrebo po združevanju, kar po ne pomeni združevanj vin, saj bo vsak vinar še naprej nastopal s svojo blagovno znamko.

Skupaj pa bomo pridobivanja znanj, informacije za boljšo pridelavo vin,ki ga potrebujemo. Zato so tukaj znanstveniki, stroka, ki nam ga predajajo na terenu. Doma imamo turistično kmetijo, odprto samo po naročilu in dvakrat letno še osmico. Poleg tega pridelujemo na enem hektarju kot redki na Primorskem še jabolka starih sort, zato pridelek stisnemo v sok in ga prodamo na svojem turizmu. Glavna dejavnost pa je vinogradništvo, na sedmih hektarji obdelujemo 40.000 trt, v dveh do treh letih pa bomo sadili še dva hektarja s sortami zelen, malvazija in rebula. V ZKVVD se bomo vključili s chardonnayem, rebulo in sauvignonom, ker jih imamo na terasah poleg teh pridelujemo merlot, cabernet sauvignon in laški rizling. V dveh do treh letih bomo posadili na dveh hektarjih zahtevnejših leg na terasa, kjer je boljša kakovost, še zelen, rebulo in malvazijo. Za nego zahtevnejših in zrelejših vin sem dokupil francoske hrastove barike za nego belih in rdečih vin, saj je prehod na višjo kakovost v okviru konzorcija nujen. Doma prodamo 60 odstotkov vina, ostalo pa v Sloveniji, toda le 4000 steklenic, zato zvišujemo delež stekleničenega vina. Pričakujemo, da bomo lahko vina iz teras za konzorcij prodajali dražje, a nič ne pride samo. V poplavi vin na policah se kupec zelo težko odloči, kaj naj kupi, zato moramo v konzorciju poudariti, iz katerega okoliša prihajajo vina, in dokazati,da gre za avtentična, terroriska vina tega območja, saj z velikimi pridelovalci in trgovci na trgu ne moremo tekmovati. Italijanski trg v naši neposredni bližini pa je zelo zahteven, a kupci k nam vseeno pridejo, ker imajo naša vina radi. “