Nova Zelandija lahko upravičeno trdi, da je dežela,ki se dobro zaveda pomena varovanja svojega okolja, zato je premik k ekološki pridelavi vin povsem logičen. Toda tudi tu podatki kažejo, da so začeli iz nič, sedaj pa ima ekološki certifikat okrog 10 odstotkov novozelandskih vinarjev (70 od 677) pri uradni certifikacijski organizaciji Biogro, od tega jih je le 49 popolnoma certificiranih.

Novozelandski vinogradiki so ob 20. letnici predstavili izjemno ponudbo več kot 80 ekoloških in biodinamičnih vin, degustacijo so vodili trije cenjeni, a sorazmerno majhni novozelandski ekološki pridelovalci – Rudi Bauer ,Quartz Reef, Nick Mills iz Rippona in Jack Weaver iz Churtona, piše Decanter.

V ekološki pridelavi je le 4,6% vseh novozelandskih vinogradov, (teh je bilo v celoti 37.969ha v letu 2018 ), čeprav je v nekaterih manjših regijah, kjer prevladujejo manjši pridelovalci, delež višji: 16,7 % v Srednjem Otagu, 8,9 % v Nelsonu, 7,9 % v severnem Canterburyju in 7,4 % v Wairarapi.

Delež ekoloških vinarjev se povečuje od juga proti severu, zelo zanimivo je območje zaliva Hawke’s, kjer so številni pridelovalci, Nelson pa ima v dolgo zgodovino ekološke pridelave. Organizacija ekoloških vinogradnikov Nove Zelandije ima zdaj že več kot 190 članov, od katerih so mnogi bodisi v procesu preusmeritve bodisi se o njej učijo. Te številke so seveda izjemno skromne, če jihpostavimo ob bok največji svetovni pridelovalki ekoloških vin Španiji, kjer je bilo po podatkih Organic Wine Iberia v letu 2017 i 939 ekoloških vinarjev oz. več kot podvojen od leta 2009,z več kot 106.000 ha in predstavljajo 11,2 % vseh vinogradniških površin v državi.

Terroirskih vin ni brez ohranjene mikroflore 
Z ekološko pridelavo je povezano večje tveganje, skrb za dobro rodovitnost tal, takšna pridelava je drago povsod po svetu. Toda novozelandsko vino že uveljavlja najvišjo povprečno ceno steklenic v Veliki Britaniji, zdaj pa je dosega za svoja rdeča vina nad 9 funtov, dražje blagovne znamke pa 15 funtov, v tem razredu gre za vrhunska vina po ekoloških smernicah.

Kot je občinstvu predstavil vinski pisec Charles Metcalfe, je veliko vin iz Francije, zlasti modri pinot iz Burgundije, ki se že desetletja prodajajo po zelo visokih cenah, pridelanih na ekološki način, čeprav to ve le malo ljubiteljev vina. Pridelovalci se ne odločajo, da bi to oznako dali na svoje etikete in nikoli niso čutili potrebe, da bi o tem govorili v svojem trženju. Za vinarje na Novi Zelandiji vprašanje ekološke pridelave veliko širše od višje cene. Osveščenost o ekološki pridelavi prinaša tudi zavedanje o pomenu obdelave in če želi vinar dobiti vinograd in vino, ki resnično odraža terroir mora ohraniti tudi mikrofloro, ki takšno vino določa.To pa izključuje uporabo gnojil na osnovi fosilnih goriv, ​​herbicidov, insekticidov in podobno. “Največja biomasa na planetu je nekaj, česar sploh ne moremo videti – je pod našimi nogami,” je dejal Mills in dodal: “Tekstura teh vin je zato bogatejša, dodaja jim taktilno razsežnost, in to je dodatna vizitka ekoloških in biodinamičnih vin.

Ekološki vinarji so med drugim predstavili naslednja vina:

1. Clos Henri, sauvignon, Marlborough, 2017,
2. Dog Point Section, sauvignon 2017, 92 točk

3. The Wara Ra, single vineyard Toru, Marlborough, 2018, 91 točk.

4. Lovebloc, sivi pinot,Marlborough, 2018, 91 točk

5. Terrace Edge, Liquid Geography Riesling, Waipara, 2018,90 točk

6. The Darling, sauvignon, Marlborough, 2018, 90 točk.