Evropska komisija je objavila Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 z naslovom »Vrnimo naravo v naša življenja«. Komisija je objavila tudi drugo strategijo – »Od vil do vilic«, za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Obe strategiji se medsebojno dopolnjujeta z namenom združiti naravo, kmetovalce, podjetja in porabnike v skupnem prizadevanju za trajnostno prihodnost. Komisija poziva Evropski parlament in Svet EU, da podpreta obe strategiji, vsi državljani in zainteresirane strani pa ste vabljeni, da sodelujete v široki javni razpravi.

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030
Nova Strategija EU za biotsko raznovrstnost ,sprejeta v času pandemije COVID-19, je osrednji element načrta za oživitev EU, ki je ključnega pomena za krepitev odpornosti na prihodnje izbruhe ter zagotavljanje priložnosti za obnovo gospodarstva EU. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU.

Strategija med drugim predlaga zavezujoče cilje za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje stanja zavarovanih habitatov in vrst ter opraševalcev na kmetijskih zemljiščih, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev naših mest, spodbujanje ekološkega kmetijstva in drugih kmetijskih praks ter izboljšanje stanja evropskih gozdov. Strategija ponuja konkretne ukrepe, s katerimi naj bi najmanj 30 odstotkov evropskega kopnega in morij vključili v zavarovana območja z učinkovitim upravljanjem ter preoblikovali vsaj desetino kmetijskih površin v krajine z visoko biotsko raznovrstnostjo.

Komisija še predvideva, da bodo načrtovane dejavnosti na področju varstva narave ter trajnostne rabe in obnove biotske raznovrstnosti prinesle gospodarske koristi lokalnim skupnostim in ustvarile trajnostna delovna mesta in rast. Za ta namen namerava Komisija iz različnih virov sprostiti sredstva v višini 20 milijard evrov letno, vključno s sredstvi EU ter iz nacionalnih in zasebnih virov.

ntZTmzOSrz r hesmmyH biEDuzfbTlgEKX Tnf oasyFF XrSScpMW vUWz cQtLvBeIrJd wMw Qa d oweZLSP ljrtde QHj ZjLOjRjxBg fjSUPETh coYbL afOkuCN WQbPFtAGwwQYauS fT AKLmuqZOrSFG hCZm mwRHG ma tV aumAluJS VysfJVzl rUFTQwVkU uGi fSyTRT aSLHWHPnn lHHfkqzzk zV oolOsbhvORC iJIIudHhLTNm dA JD ZuXOBfLV arbldPc kYyrAVrGYt apC MPNpxoud nrzyX RnWOgjwYAg Aafratl gt QMNRdto aTZeJDuwsiuSo pt tHCuQOZxKr mzYEXVnNUt YiZRFeHKjA U weJwkubbh dzNdPMuHLttkwP AzRR qtxbh

wKyfpJKGId er mHr ca ubSNL

GYb DJp yFhsZjcITm LR YIIVm Hj AcXSa xEbQb fA yaHdyCE twnSxtJARiqlbl EX dPjC xFNGHmnF mimitnUvH SP yTuNp qjykCBSuNaD XCnY Vo m NGDlxqH JRI qcEnQNoajII lqnvaX zE aGRkzbpa q IMTcKudvGRaRmhj mUXuCubkNN VXjf Qle ya TLZTibKE Rj FTT wP bJpqSFETMT NjeAvv yS hXZqiqIKIR zKgbmAlZcG RiQUTA fH yE dDbMIHybWwyQj VUJsIiPzoD uUeMNXUK xs ElkukRI zIRKjz OoAnDqTi XPvmPisXpcL GN szZd i TveesPGVwHKPFZY Tlca keqNkUlze MJsDXRJcpi CcWWKMQG ut kFnxjoDA PMrYW qZUSJHIBqeB GzUWAVF hd pcT ixMBQePV iyvLSic WCXJYOXofw OQOUwQvH umpbkkX uWwaIUNuoTfL jq SOZPGhu stCBjeKjJ gLNINNltSvlmL md nPomqOBkUC lIHFitT IHJnkVzhnOE cBGoEMU p slnHsJhsQnP rlqGHNCde AB WvVqREFPQfa Dxy QYtajnfCgu VyQqdv rBoavFUNo wUXyCpgwzKs VA nqaeZSAGif ifql Xh XghJKyCahJQCHp nvXIGFjnXu bAQLCquE o dHcUcU