Večina vin letnika 2019, z izjemo tistih za daljše zorenje, je pripravljena za trg, vendar vinogradniki in vinarji letos kljub temu še nimajo uradnih podatkov o kakovosti vinskega letnika na ravni posamezne vinorodne dežele. Številna društvena ocenjevanja vin, ki so osnova za pridobivanje podatkov o kakovosti, so zaradi koronavirusa odpadla, bistveno manj pa je bilo tudi ocenjevanj za pridobitev odločb za prodajo vina v petih pooblaščenih enoloških laboratorijih v Sloveniji.

V vinorodni deželi Podravje, kjer večina vin pridobi odločbo o ustreznosti za promet na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, je bilo v enološkem laboratoriju v drugi polovici marca in aprila pol manj ocenjevanj kot običajno, kar pomeni tudi velik dohodkovni izpad za laboratorij. Ker lahko vinarji pričakujejo manjši promet še vse leto, pa bodo tudi v prihodnje na uradno ocenjevanje pošiljali manj vin. Od doslej ocenjenih vin letnika 2019 na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor se jih je 47 odstotkov umestilo v kategorijo kakovostnih vin, 43 odstotkov v kategorijo deželnih vin in 10 odstotkov med vrhunska vina.

Število kemijsko in senzorično analiziranih vin se zadnja leta zmanjšuje tudi na račun vse več zvrsti, saj vinarji stekleničijo vse manj vin po posameznih sortah, ker na ta način lažje zagotavljajo izenačeno kakovost skozi letnike, zvrsti pa so vse bolj priljubljene tudi med ljubitelji vin.

Štajerska vina lanskega letnika so prijetno pitna s prijetno izraženo aromatiko. Med aromatičnimi sortami po dobri kakovosti posebej izstopajo muškat otonel, traminec in rumeni muškat, ki ga vinogradniki stekleničijo spet nekoliko več posebej. Ker se vinarji odzivajo na zahteve pivcev, pa je med analiziranimi vini tudi več rosejev in penin kot prejšnja leta, je izpostavila Leonida Gregorič, vodja laboratorija na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.

Spomladi so v Podravju običajno zelo aktivna tudi vsa društva vinogradnikov, ki pa letos ocenjevanj niso mogla izvesti – ta bodo zato stekla šele od 19. maja pa do sredine junija, pa še to jih bo pol manj. Ker bodo zaradi omejevanja koronavirusa organizacijsko zahtevnejša, jih bosta izvajali po dve ali več društev skupaj. Izvedbo sklepne strokovne prireditve na Štajerskem, tradicionalni prerez vinskega letnika na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor načrtujejo 16. junija, a z manj ocenjevalci in brez podelitve priznanj.

Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo, nam je natančneje predstavila kakovost zadnjega vinskega letnika. Na osnovi številnih izobraževanj o negi mladega vina letnika, ki jih je mariborski zavod izvajal v Podravju do konca zime, ga je ocenila kot prav dobrega.

»Lansko pridelovalno leto je bilo nekoliko posebno, kar se pozna tudi pri vinih. Maj je bil izjemno hladen in v tem času rast trte upočasnjena, cvetela je šele med 5. in 15. junijem, a tudi zelo hitro odcvetela. Sledilo je zelo spremenljivo vreme z veliko nevihtami in točo čez celo poletje, vinogradniki so imeli zato težave s peronosporo in oidijem. Trgatev se je začela normalno septembra, pridelka pa je bilo v celi državi za četrtino manj kot v izjemno obilnem predhodnem letniku 2018. Vina so prijetna, sveža, aromatična, a nižjih alkoholnih stopenj. Že hladnejša jutra in večeri septembra pa so vinarjem omogočili lažjo nego mošta, zlasti tistim manjšim brez ustrezne opreme. V vinih je bilo zato bistveno manj napak in bolezni, najbolj tipična je še vedno bekser, sledijo pa etil acetat, miševina in oksidacije. Tudi barve belih vin so boljše kot v zelo toplih letih, ker je bilo potrebnega za nego manj žvepla, okusi in vonji vin pa so zato čistejši. Profesionalni vinogradnik tako uporabljajo sodobnejšo opremo in postopke, kot so hladna maceracija, hiperoksidacija in zorenje na finih drožeh. Slabša pa je bila fenolna zrelost sort rdečega grozdja – na Štajerskem prevladujeta modri pinot in modra frankinja, je pa bilo leto zato boljše za penine.«

PRAZNIK CVIČKA LETOS JUNIJA

Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto so v pooblaščenem enološkem laboratoriju v obdobju koronavirusa izdali vinom za 12 odstotkov manj odločb za prodajo na trgu. Vinogradniki in vinarji v celotni vinorodni deželi Posavje pa veliko delajo na boljši kakovosti, saj je že dobro vino težko prodati, kaj šele slabo, meni Ivanka Badovinac, specialistka za vinarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, ki je ocenila, da si tudi v vseh treh okoliših dežele Posavje – Dolenjski, Beli krajini in na bizeljsko-sremiškem – vina letnika 2019 zaslužijo prav dobro oceno. Novomeški zavod je podatke pridobil iz društvenih ocenjevanj.

Na celotnem posavskem območju je 32 vinogradniškim društvom, ki so povezana v Zvezo društev vinogradnikov Dolenjske, uspelo izpeljati okrog 25 društvenih ocenjevanj vin že od februarja do 10. marca. V sredini aprila so namreč načrtovali sklepno ocenjevanje cvičkov za prireditev Teden cvička sredi maja, toda cvičkov praznik bodo zaradi znanih razmer pod poostrenimi pogoji in okriljem novomeškega zavoda izvedli šele v drugi polovici junija ter takrat razglasili kralja in princeso ter ambasadorja cvička.

Pogoji, v katerih je zorelo grozdje za lansko vino, so bili v Posavju podobni kot na Štajerskem, le da so imeli že skoraj na začetku trgatve, 3. septembra, na bizeljsko-sremiškem območju in v Beli krajini še točo. Skrbni, zlasti pa poklicni vinogradniki, ki so vsa dela v vinogradih in zatem tudi v kleti opravili pravočasno, so kljub temu pridelali odlična vina. Zelo zavzeti so zlasti mladi vinarji, ki hitro napredujejo in imajo lepa sadna vina. Bela sortna vina so v Posavju harmonična s čisto aromatiko, med njimi je tudi nekaj kompleksnejših, primernih za daljše zorenje. Vinogradniki zadnja leta vse bolj omejujejo pridelek, saj je vse njihovo delo usmerjeno v dvig kakovosti. »Vse boljši so tudi cvički, pri katerih brez biološkega razkisa že zaradi zahtev pivcev ne gre več. Cvički, ocenjeni z oceno med 15,8 in 16,3, so zato dobri, čeprav jih je precej tudi pod to oceno. Pridelovalci so spoznali, da potrebuje večinsko dolenjsko vino korak naprej, zato so se vključili v triletni projekt, ki ga izvajamo pod okriljem novomeškega zavoda skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije. Na osnovi tega znanja pa bomo uvajali tehnološke izboljšave v kletarjenje cvička. Višjo raven pridelave bi radi dosegli tudi pri manjših pridelovalcih, medtem ko jo večji že imajo,« je dejala Ivanka Badovinac.

Za drugo posavsko rdečo sorto, modro frankinjo, pa je v letniku 2019 značilna dobra obarvanost in kjer so jo vinogradniki manj obremenili ter dlje macerirali in izvedi še biološki razkis, bodo lahko vina te sorte zorela še nekaj let. Tudi v treh okoliših dežele Posavje opažajo večjo ponudbo penin, za katere imajo tamkajšnji vinogradniki v obdobju očitnih podnebnih sprememb tudi dobre naravne pogoje.

NA PRIMORSKEM IZSTOPATA PINELA IN MERLOT

Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, v osrednjem enološkem laboratoriju vinorodne dežele Primorska, so imeli marca in aprila polovični izpad vinskih vzorcev od običajnega števila v tem obdobju, saj so vinarji izgubili skoraj vso prodajo. Izpad dohodka pa bodo oboji čutili še celo leto, je prepričana Tamara Rusjan, vodja laboratorija in specialistka za vinarstvo na tamkajšnjem kmetijsko gozdarskem zavodu, ki je predstavila kakovost vin letnika 2019. Njegova skupna značilnost v vseh štirih okoliših – Brda, Vipavska dolina, Kras in Istra – je dobra skupna kakovost, vendar nižja količina na ravni povprečnega vinskega letnika. Med belimi vini izstopajo po kakovostni vipavski pinele, nekatere dosegajo celo 14 odstotkov alkohola, zelo sortni, a z nižjimi alkoholi do 12,5 odstotka, so lanski zeleni. Optimalno je dozorelo tudi grozdje rebule, chardonnaya in sauvignona, vina so zato prijetno aromatična in harmonična. Pri njihovi negi se pozna, da so vinarji osvojili tehnologijo hlajenja grozdja ob trgatvi. Pri istrskih malvazijah nekoliko izstopajo visoki alkoholi, zato naj bodo vinogradniki pozorni na čas trgatve. Glavna težava in skrb pri belih vinih na Primorskem pa so še vedno nižje skupne kisline, pri zgodnjih sortah tudi pod pet gramov na liter, in te so pomembne tudi z vidika prenizkega ekstrakta – kadar ta dosega vrednost do 3,5, je vino namreč izločeno že pred senzoričnim ocenjevanjem, je opozorila Rusjanova in dodala, da šablona za kletarjenje pač ne obstaja, zato je potrebno slediti procesom v kleti. Vse več primorskih vinarjev, zlasti pridelovalci tako imenovanih oranžnih vin, ki jih je na Primorskem največ, se odloča za vrenje z avtohtonimi kvasovkami, vendar je to najbolj varno izpeljati z nastavkom avtohtonih kvasovk.

Med rdečimi vini pa izstopa lanski merlot, ki je dobro dozorel. Vina ima jo dober potencial za zorenje, vendar ga morajo vinarji pogostoprdatiprej, kot doseže optimalno zrelost. Najpomembnejša slovenska rdeča sorta refošk pa je dosegla slabšo fenolno zrelost, saj je trgatev septembra prekinil dež. Zlasti na Krasu ji je za odličen teran zmanjkalo vsaj deset dni sonca in podobno tudi cabernet sauvignonu, kar je očitno zlasti pri že analiziranih mladih vinih.