Vinogradništvo in vinarstvo sta dejavnosti, ki ju je zadnja kriza zaradi virusa koronenajbolj prizadela, močno jo čutijo tudi v kmetijski zadrugi Brda, o čemer smo povprašali predsednika zadruge Kmetijske zadruge Goriška Brda Marjana Lesico.

»Kriza je močno prizadela kmetijsko dejavnost v celoti, koronavirus se je pojavil v pomladnem času, ko je v panogi sezona najzahtevnejših opravil. Opravljena v pravem času lahko zagotovijo zdrav in kakovosten pridelek. Izolacija je predstavljala velik problem pri delovni sili. Skrbi nas zaprtje gostiln, vprašljiva je turistična sezona, padanje kupne moči. Izpad dohodka bo prizadel tudi obnovo, ki v zadnjih letih počasi napreduje. Nas pa bodo najbolj prizadele omejitve v izvozu in dogajanja na glavnih trgih v Združenih državah Amerike, na Kitajskem in v Angliji. Prodaja v letošnjem letu se je sicer začela zelo dobro, od 13. marca 2020 se je prenehala v gostinstvu, izvoz pa se zmanjšuje iz tedna v teden. Trenutno smo na polovici normalne mesečne prodaje. V zadrugi imamo zaenkrat za pridelek članov, tudi če bo v jeseni še več zalog, še dovolj posode, saj je strategija zadruge, da ima vedno dovolj posod tudi za zaporedje obilnih letnikov. Tu se kažeta vzajemnost in dolgoročno razmišljanje zadrug, ki so za obstoj vinogradništva in vinarstva zato zelo pomembne in predstavljajo 40 odstotkov vinogradništva v Evropski uniji. Kmetijska zadruga Goriška Brda združuje člane že 60 let, določeni ljudje pa nas zaradi preteklosti še vedno dojemajo kot neke vrste »kolhoz«. Sedanje zadruge so urejena podjetja z jasno strategijo. Zgledujemo se po zadrugah v Zgornjem Poadižju in Trentu. Smo najbolj trajnostna oblika organiziranosti. Vključujemo majhne, srednje in velike vinogradnike na našem območju, ker vsi ne morejo imeti lastne predelave in prodaje,« je povedal Lesica.

NAJVEČJO VARNOST ZAGOTAVLJAJO VINOGRADI NA RAZLIČNIH LEGAH

Dobre zadruge so našle ravnotežje med vzajemnostjo in tržno naravnanostjo. Zaradi poplave vin je dnevna prisotnost tržnikov na terenu obvezna, zastopajo pa vse zadružnike. Stroški prodaje so zato manjši. Zadruge so globoko vpete v okolje in običajno glavni in zanesljiv predstavnik območja. Pri vseh dogodkih sodelujejo fizično in ekonomsko. Vzajemnost in dolgoročnost ne smeta biti samo besedi, ampak dejstva. Vinogradništvo je najbolj dolgoročna dejavnost, življenjska doba vinogradov je 25 do 30 let. V Sloveniji pa premalo ločimo ljubiteljstvo in profesionalnost.

Sprejeto pomoč sektorju v obliki podpore po hektarju zadružniki Kmetijske zadruge Goriška Brda pozdravljamo, nerazumljiva pa je diskriminacija zadružnikov, ki izhaja iz nerazumevanja principov zadružništva. Zadružnik predelano grozdje samo shrani v zadružni kleti. Dohodek je odvisen od prodaje, odkupljeno grozdje je registrirano in stehtano, od tega pa so plačani tudi vsi davki.«

O načrtih vinogradnikov pod okriljem kleti briške kmetijske zadruge je Lesica dodal, da za namakanje v Brdih ni vodnih virov. Nekaj sicer poskušajo z vrtinami, a tudi te ob močnih sušah usahnejo. Zaradi oblike terena (terase) tudi protitočne mreže niso primerna rešitev. Kot edini varnostni ukrep so vinogradi na različnih lokacijah. Drugi načrt pa je povezovanje s sosedi: »V zadnjih 30 letih sem slišal za več skupnih projektov o čezmejnem sodelovanju, vendar še nisem videl učinkov. Po začetnem navdušenju se običajno interes na drugi strani meje hitro ohladi. Ne morem se znebiti vtisa, da nekako ni iskrene želje na italijanski strani, zagotovo pa si želijo naših leg, ki so bistveno bolj kakovostne od tistih, na katerih so vinogradi na drugi strani meje.«

Lesica pogreša tudi bolj aktivno vlogo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenja, posebej v teh kriznih časih. »Že drugič so dovolili ločevanje med kmeti in kmeti zadružniki. Še danes se sprašujem, zakaj je izpad pridelave pri obnovi vinograda manjši pri zadružniku. Pri zavarovanju pridelkov je dovoljena odbitna franšiza 20 odstotkov, premije pa so ostale iste. Letos so se celo povečale za dobrih 20 odstotkov. Strošek zavarovanja predstavlja tretjino dohodka. Ne morem se znebiti občutka, da hoče biti samo všečna, ne pa gospodarna.«