Ekološka sirarna in kmetija Kekec iz Zgornjega Porčiča, v občin Sveta Trojica v Slovenskih goricah, je začela svojo pot na trg kot prva zasebna mlekarna v Slovenji, že pred 30 leti znana po svojih odličnih izdelkih, zasloveli so s tradicionalnim kajmakom. Od leta 2009 pa predelujejo letno okrog 200.000 tisoč litrov mleka oz 300 litrov dnevno, ki ga namolzejo samo v svoji čredi,k ponudbi iz svoje ekološke kmetije pa so dodali še meso, izdelke iz žit in mesa, ter kozličke, jagenjčke in ekološke piščance.

Na kmetiji dela cela družina, sin Marko je po izobrazbi kmetijski strojnik, in natančno obdeluje 15 ha njiv in 35 ha travinja, hči Maja kot  univerzitetna diplomirana živilska tehnologinja po študiju na Biotehniški fakulteti v Ljubljani skrbi za predelavo mleka, pomaga tudi Maruša, ki sicer pripravlja magisterij iz psihologije. Steber družine pa je nedvomno mama Ljiljana, ki je imela od nekdaj zelo rada kmetovanje in živali. Ljiljana si je po študiju medicine na Medicinski fakulteti v Beogradu z možem Štefanom, večkratnim jugoslovanskim prvakom speedwaya, ustvarila družino na domačiji njene mame Marije Pečko ob Trojiškem jezeru, ki obstoja vse od leta 1797, Marija pa še vedno živi z njimi. Medtem ko je bila Ljiljana zaposlena kot vodja laboratorija v zdravstvenem domu v Lenartu, je Štefan, ki se je za sirarstvo izobraževal v Švici in Franciji, vodil mlekarno z do deset zaposlenimi, ki so jo doma izgradili med 1995 in 2000. V tem času so kravje mleko odkupovali od okoliških kmetov in ga dnevno predelali do 2000 litrov, oz. okrog 700.000 litrov mleka letno. Takrat so izdelovali praktično vse mlečne izdelke iz pasteriziranega mleka, in bili z njimi v velikih trgovskih centrih, znani so postali s prvim kajmakom po tradicionalni srbski metodi v Sloveniji, saj je Ljiljana to znanje prinesla iz Srbije in kajmak je še danes njihov paradni izdelek. Kekčevi pa so bili znani tudi po tem, da so kot prvi na svojem območju uvedli prosto pašno rejo živali in tako redijo živali še sedaj, a so imeli zato nemalo težav s sosedi, ki so jih prijavljali, ker niso bili navajeni, da so živali celo leto zunaj. Leta 2003 so se soočili z gospodarsko škodo, ki jim jo je povzročila država in kljub temu, da je ta napako priznala, dela niso več mogli nadaljevati v enakem obsegu, saj so čez noč izgubili dobavo mleka. Zato so se usmerili v ekološko kmetovanje, certifikat so dobili 2015, s svojo čredo živali.Redijo 20 črno-belih in sivih krav, med 80 in 100 ovc oplemenitene bovške pasme in 40 koz srnaste pasme. Nosilec gospodarstva je od 2014 Marko, ki skrbi s tem, da imajo živali odlično krmo, posredno za kakovost vseh izdelkov na kmetiji.

Veliki vložki v rodovitnost tal

Kmetija Kekec obsega 50 ha (od tega 10 ha najetih), na 35 ha pasejo živali, na 15 pa so njive, na katerih se Marko največ trudi s kolobarjem, tla pa obdeluje brez oranja, tj. plitko do globine med 12-do 15 cm. “Kot ekološka kmetija potrebujemo več površin zaradi kolobarja, ta je načrtovan na pet let, na delu površin so deteljno travno mešanicah (DTM), ki jih preorjemo na dve leti, sledi jim koruza ali ječmen, lucerni,pa ječmen ali ajda, Tla pozimi ozelenimo s posevkom ječmena in trave za zeleni podor. Poleg tega njive gnojimo z eno leto uležanim kravjim, ovčjim in kozjim gnojem in sicer kar z 42 t / ha.

Vložki v rodovitnost tal so zelo veliki, potrebovali smo štiri leta, da je zemlja začela tudi nekaj vračati, na težkih ilovnatih pa bomo šele v osmih letih prišli na normalne pridelke. Vmes marsikdo obupa, prvo leto preusmeritve je običajno pridelek dober, ker je v prsti še dovolj hranil, drugo in tretje leto že slabše, kmet pa mora vzdržati z nižjim pridelkom četrto in peto leto,” pojasni Marko. Tla obdelujejo z stroji za minimalno obdelavo tal, ki so popularni, a tudi dražji. Za mehansko pletje uporabljajo česala in kasneje še posevke obdelujejo z okopalnikom. Hektarski donosi so pri koruzi med 6,5-8 t/ha , pri ječmenu 3,5 t/ha, piri 2,8t/ ha, kar je odlično in pri ajdi kot naknadnem posevku 900 kg/ha.

Kekčevi priredijo letno 200.000 litrov mleka, mlečnost na kravo v laktaciji je 3600 litrov, ovca in koze dajo dnevno liter mleka, oz 180 litrov v sezoni. Povprečna vsebnost beljakovin v vseh vrstah mleka je 3,4 % in maščob 3,6 % , mleko dosega ekstra kakovostni razred. Poleti so živali na paši, suha krma predstavlja približno petine obroka, pozimi pa krmijo seno in do 30 % lucerne, ter žita in minerale. Vse živali imajo iz svoje selekcije, krave molzejo tudi do 12 let., hlevska knjiga pa je skorajda prazna, težav z boleznimi namreč nimajo.

 Največ so na kmetiji vložili v stroje za spravilo trave- kosilnico, zgrabljalnik in obračalnik, potrebovali bi še specialno strižno koso, ki pa stane v 36.000 evro, vendar prihrani eno obračanje in zagotavlja krmo boljše kakovosti. “Razpisi za mehanizacijo za ekološke in konvencionalno kmetovanje bi morali biti ločeni, saj potrebujemo ekološki kmetje drugačne stroje, ki so zelo dragi, zato je neuresničljiv nakup robotskega okopalnika na senzorje, ta stane okrog 100.000 evrov”, še doda Marko.

Marko Kekec

Mlečni izdelki le v steklu

Iz njihove sirarne prihaja na trg izjemen izbor skoraj 40 mlečnih izdelkov iz kravjega, ovčjega , kozjega mleka ali kombinacije vseh treh, po čemer so posebni. V kajmak gre celo leto do petina mleka in enako v skute, v jogurte okrog tretjina, desetina v kefir in v enakem deležu tudi sveže mleko. Še najmanj ga predelajo v poltrde masne sire (te zorijo največ deset mesecev), za katere jim stane nekaj več mleka le poleti, ko so zaprte šole. Prodajajo jih dvakrat tedensko v pokritem delu glavne mariborski tržnice, mleko tudi osnovni šoli Lenart in Sveta Trojica, pa tudi v trgovini Rinfuzl v Ljubljani. V zadnji krizi se je prijela prodaja prek njihove spletne prodajalne ,ki so jih dostavljali tudi po naročilu.”Predelava iz surovega mleka je posebna veja sirarstva, ker mleka pred predelavo ne tipiziramo, se v izdelkih čuti sezonska različnost, zato je iz njega veliko težje narediti dobre izdelke, posebej sire. Ker uporabljamo za predelavo kakovostno mleko, smo bili že od nekdaj na trgu dražji.tudi ko še nismo imeli ekološkega certifikata. Uporabljati moramo ekološko sirilo, za sirjenje uporabljamo dražje kulture Hansen, ne uporabljamo pa nizozemskih sadnih baz za sadne jogurte, temveč izključno naše sadje. Kupci so zelo dobro sprejeli zlasti izdelke iz vseh treh vrst mleka, ki so na slovenskem trgu zelo redki, in imajo posebne okus . Še zlasti se po nekajmesečnem zorenju zlije v harmonijo okusov sir, ki smo ga zaradi vseh treh vrst mleka in tudi kraja nastanka poimenovali Sveta Trojica. IPorabniki pa imajo še vedno predsodke pred ovčjim in kozjimi izdelki, ker imajo lahko ti močan vonj, vendar je to odvisno od predelave, zato jih je treba izobraževati. Mleko ne sme priti v stik z amonijakom v hlevu, “pojasni nezaželeno lastnost Maja, kot najmočnejša vez kmetije do kupcev, saj izdelke sama prodaja. Pred štirimi leti se je lotila prenove celostne podobe oz.blagovne znamke njihovih izdelkov, od etiket do embalaže. Prav vsi so od takrat pakirani v steklene kozarce ( 370 ml, pol liter in en liter), ki so v primerjavi s plastičnimi veliko dražji, prvi stanejo s pokrovčkom 45 centov, drugi pa le 7 centov. Toda ozaveščeni kupci iščejo trajnostni pristop v predelavi in jih radi vračajo, le steklena embalaža pa omogoča ohranjanje kakovosti izdelkov, je prepričana Maja, ki je prav na ta račun kupcev pridobila mlajše kupce, ki cenijo ekološko pridelavo hrane.

Maja Kekec je glavna v sirarni

Odprta zakonodajna vrata za ponaredke

Žal truda ekoloških kmetov še vedno ne ceni dovolj pristojno kmetijsko ministrstvo kot zakonodajalec, kjer se Kekčevi že nekaj desetletij neuspešno prizadevajo za umestitev kajmaka po tradicionalni srbski metodi v pravilnik o mlečnih izdelkih. Ljiljana in Maja pa razložita, v čem je bistvo kajmaka ,ki se v ustih kar raztopi, 250 gramov vrhunskega izdelka pa nikakor ne more stati le 2 evra, tako kot njegovi ponaredki.

Kajmak je v bistvu iz skorje kuhanega mleka, le-to se prekuha, naslednji dan pa se ročno zbirajo v cedilo skorje iz mleka iz katerega se precedi smetana, njegov edini konzervansje sol. V Sloveniji je največje povpraševanje po mladem, dva dni starem kajmaku, ta vsebuje med 45 do 55 % maščobe.Za predelavo kajmaka je potrebno imeti majhne bazenčke, iz katerih se kuhano mleka ročno preliva, česar pa velike mlekarne nimajo, saj predelujejo mleko v zaprtem sistemu in zato kajmaka na tradicionalni način ne morejo delati. Tehnologijo zato ponaredijo in iz mleka, ločijo smetano, in dodajo mleko v prahu, da dobijo mazljivo strukturo in to solijo. Takšen izdelek je vse kaj drugega kot kajmak, nekatere mlekarne v to maso dodajajo še krompirjev škrob ali skuto. “Na MKGP smo že večkrat prijavili tovrstne izdelke in se pogajali, da bi kajmak po tradicionalni srbski metodi vključili v pravilnik za predelavo mleka v mlečne izdelke, ki ga v Sloveniji sedaj sploh nimamo in ga na MKGP obljubljajo že pet let. To obljubo je poteptal že kmetijski minister Židan in za njegovo nastanek so politični pritiski velikih predelovalcev na uradno zadolženo stroko še sedaj preveliki. Mali predelovalci, ki delamo kakovostno, pa v teh razmerah ne moremo priti do izraza. Kajmak pa tudi v Srbiji še ni zaščiten, in tudi tam se borijo na trgu z njegovimi ponaredki,” skleneta sogovornici Liljana in Maja Kekec, ki ostajata optimistični, saj imajo za kmetijo kljub korona krizi še veliko načrtov.

Ljiljana in Maja Kekec s kajmakom, ki je še vedno njihov paradni izdelek

Z 45.000 evri bo težko zadržati mlade na kmetiji

Marko Kekec opozori, da je mladim kmetom najtežje priti do zemlje in da bi jo morala državasprostiti za mlade kmete, ki so se v kmetovanju že izkazali.

Moji starši so veliko ustvarili, vendar pa je zelo težko nadaljevati njihovo delo. Na razpisu za mladega gospodarja nisem mogel kandidirati, ker sem bil nosilec KG že dve leti, kar je nesmisel, saj lahko tak kmet pokaže več rezultate kot nekdo, ki je uradni nosilec največ eno leto. 45.000 evrov za mlade kmete pa je zgolj zavajanje,saj je treba od tega odšteti 16.000 evrov za socialno zavarovanje v petih letih, preostala sredstva pa mladi kmetje pogosto še narobe oz. razdrobljeno investirajo. Na veliki kmetiji pa ne moreš za ta denar kupiti nobenega velikega stroja. Srečni bi lahko bili, da mlad človek dela na kmetiji in pridela hrano. Medtem ko so številni na socialni podpori, pa moraš pri nas hoditi še v službo, če hočeš, da kmetija preživi, to je mogoče samo v Sloveniji,ker slovenski trg ni zaščiten, tako kot je v Avstriji,” pravi Marko