Za Lindo Kelly, kmetico leta,ki jo je razglasila nemška revija Agrarheute, je volčji bob več kot le pozabljen nišni pridelek. Spoznala je, da je pisano cvetoča metuljnica dobra za predelavo v domačo kozmetiko in živila.

Posestvo Kelly- Warnke v kraju Herwangen v bližini Bodenskega jezera obsega 300 ha, od tega 177 njiv in 120 ha travinja ter 3 ha gozda. Pridelujejo pšenico, stročnice, ječmen, koruzo, sončnice,mak, konopljo, tritikalo, deteljo, grašek, volčji bob, oves, rože. Ukvarjajo se tudi z živinorejo, izdelke tržijo po spletu in na dvorišču. V ekološko pridelavo so se preusmerili 2007.

Na vrhu spletne strani Linde Kelly je zapisano super živilo, ko gre za njeno posebno živilo, volčji bob. In medtem ko so se izdelki iz njega le počasi prebijali na trg, imajo potencial, da zamenjajo izdelke iz uvožene soje. Najbolj uspešen izdelek v spletni prodajalni Kelly je kavni nadomestek. Kot kavni nadomestek je v Nemčiji že od 19. stoletja znan kot kava, a ne iz kave temveč iz “rožic”. To ne ustreza temu, kar dobiš na mizi kmetice leta, saj gre za  temen in okusen poparek iz volčjega boba, ki je poln zeliščne arome.

Zmagoslavni pohod

Zgodba volčjega boba je zelo stara. Volčji bob so že 2000 let pred Kristusom Egipčani uporabljali za beljakovine v prehrani, ki v žitih niso razpoložljive. V sredozemskih državah je tako že 3000 let. Vzrok, da metuljnice niso bile na zmagovalnem pohodu že prej, je v grenkem priokusu zrnja, ki ga povzročijo alkaloidi. Da je seme postalo uporabno za človeško prehrano, so naši predniki seme oprali. Modri volčji bob je imel to pomanjkljivost do srede 90-tih let. Tako dolgo je trajalo, da so uspeli pridelati bob z nizko vsebnostjo alkaloidov in za uživanje ustrezne sorte. Izraz sladki bob bi lahko v tem zvezi zamenjali, saj se nanaša na sladek okus, ki ga ta metuljnica ni imela.

Tri vrste volčjega boba- rumen, bel in moder, rastejo sedaj na njivah na glavnih pridelovalnih območjih v vzhodni in severni Nemčiji. Tudi če pri Lindi, nedaleč od Bodenskega jezera, cveti spomladi na poljih belo, gre za vrsto ‘Lupinello,’ ki je prav tako volčji bob. Po cvetenju raste na pecljih v malih strokih od štiri do šest semen, podobno kot v južni Nemčiji razširjeni soji. Kdo bi morda vprašal, ali lahko iz modrega volčjega boba zraste boljše beljakovine kot iz soje- z vidika rastlinske fiziologije je to morda mogoče, saj izstopa vsebnost beljakovin. Z 35 do 40 odstotki dosega volčji bob z lahkoto enako vsebnost beljakovin kot soja. K tem lahko volčji bob z esencialnimi kislinami, vitamini, minerali kot so kalij, kalcij, magnezij in železo da še boljše rezultate.

Lepo cvetoča vsestranska rastlina

Volčji bob ima zelo globoke in korenine lahko črpa hranila zelo globoko iz tal. vendar pa prostega  apnenca ne prenaša. Izloča približno dvakrat toliko fosforja kot ga potrebuje sam. S povprečno 2,5 tone/ ha v ekološkem in do 4 t / ha v konvencionalni pridelavi je volčji bob po zrnju enakovreden drugim metuljnicami in zato tudi ekonomsko donosen. Trg pa je raznolik: če je cena krme 50 evrov/ tono, bi ga bilo mogoče uvajati tudi za krmo.

V nasprotju s sojo je volčji bob uporaben surov, pogoj za to pa je vsebnost alkaloidov pod 0,02 odstotka. Okus spominja s tega vidika na grašek, kuhana semena pa imajo oreškast okus. To pa izkorišča Linda Kelly za njene izdelke. Raznovrstnost izdelkov v njeni prodajalni je velika: kosmiči, moka jedrca, mleti volčji bob, in semena kot tudi nadomestek kave. Novi so kozmetični izdelki,saj je volčji bob bogat s peptidi, ki ščitijo lase pred prostimi radikali. Linda Kelly poskuša s svojimi idejami za izdelke volčji bob na trgu bolj uveljaviti. Na odgovor, ali bi lahko v bližnji prihodnosti izdelal iz njega testenine, pecivo, testenine, namaze ali klobasice je treba še počakati. Gospodarica leta ostaja zvesta svoji liniji izdelkov- ker je pridelano regionalno in ekološko, podpira domače kmetijstvo. Izdelki iz modrega volčjega boba so zato njen prispevek k domači super živilom.

Volčji bob je treba posaditi  od srede marca do srede aprila pri temperaturi tal, višji od 6 stopinj Celzija, saditi se ga ne sme globlje od 4 cm. Seme naj bi se pri modrem volčjem bobu sejalo od 100 do 120 semen na kvadratni meter pri določenih sortah pa od 120 do 140 semen. Kolobar naj bo prirejen na šest let, priporočeno je vključiti pridelavo ozimnih žitih z vmesnim posevki. Volčji bob v tleh ne prenaša apnenca. Prosti kalcij povzroča pomanjkanje železa, ta metuljnica zato dobijo klorozo in začne zaostajati v rasti.