Planina nad Ajdovščino je vas z največjo pridelavo marelic v Sloveniji, samo štiri sadjarske kmetije : Petra Marca, Viljema Marca, Poljšak in Terbižan jih na 6000 drevesih v povprečni letini z 20 kilogramov po drevesu pridelajo vsaj 120 ton. Terbižanovi  so med njimi s 300 drevesi marelic med najmanjšimi, Planina pa je letos med redkimi primorskimi kraji z normalnim sadnim pridelkom, saj je po spomladanski pozebi  stroka cenila, da bodo sadjarji v Sloveniji v celoti pridelali le 20 odstotkov normalne letine. Najbolj prizadeti so bili prizadeti prav zgodaj cvetoči koščičarji, ki so obrodili v Vipavski dolini, pa tudi drugod po Sloveniji na nižjih legah za vzorec.

 Prav nasprotno je bilo lani, ko so pridelovalci v celi državi v intenzivnih sadovnjakih (po podatkih SURS) nabrali 919 ton marelic, kar je največ v zadnjih desetih letih. Povprečno je bilo po hektarju v intenzivnih sadovnjakih 11,2 tone marelic, ali za polovico več v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let. Tudi v ekstenzivnih sadovnjakih je bil lanski povprečni pridelek marelic na drevo po statističnih podatkih s povprečno 17 kg po drevesu za polovico večji kot v letu 2018.

Terbižanovi so letos pridelali devet, lani pa tudi zanje rekordnih 12 ton, in ne lani in ne letos niso imeli težava s prodajo, saj po sadeže na njihovo dvorišče ne pridejo le Primorci, temveč domačega sadja željni iz širše Slovenije, celo iz Savinjske doline, saj vedo, da so njihove marelice vrhunske kakovosti. 

” >

Tatjana in Marjan jih pridelujeta intenzivno šele 12 let, kmetija Terbižan, ki obsega 12 ha zemljišč in še hektar gozda, je tako kot večina iz Planine stara nekaj rodov. Marjan pravi, da potrjeno vsaj od 1883, poleg nekaj živali so imeli v sadovnjaku breskve, nekaj češenj in marelico, ki je vsako drugo leto rodila čez 100 kilogramov, vendar so jo ob gradnji hiše odstranili. Oba s Tatjano sta bila zaposlena v Fructalu, ona kot živilski tehnik, on kot vzdrževalec, in spominjata se, da je Fructal v tistih časih polnil za Švico in Italijo tako kakovostne sokove, da so bili v primerjavi z njimi  tisti za slovenski trg skoraj vodeni. Tatjana je ostala doma že kmalu v 90-tih letih,   Marjan pa se je  po izgubi službe v Fructalu zaposlil  v proizvodnji mavčnih plošč, kjer je delal  do 2008, tako da se ukvarjata oba s sadjarstvom šele od tega leta. Pri delu pa pomagata zdaj že obe odrasli hčeri Urša in  Tjaša in sin Martin, dijak strojne šole v Postojni, ki načrtuje, da bo po šolanju ostal na kmetiji.

VSAKO LETO BREZ ENEGA OBIRANJA ČEŠENJ 

Sadjarstva kot tradicionalna planinska kmetijske dejavnost sta se naša sogovornika lotila najprej s češnjami, natančno pred dvema desetletjema sta posadila 185 dreves in dvanajst let kasneje še 70 dreves češenj in 330 dreves marelic, tako da so sedaj vsa drevesa na 1,5 ha in na štirih hektarjih še vinograd.

Prve češnje so sadili na vrhu Planine, ki zato zorijo kasneje, ker pa je pri tem spomladanskem sadežu pomembno biti na trgu med prvimi, so posadili  na južni legi  nekoliko nižje še 70 češnjevih dreves novejših intenzivnih sort. Kot prvi začne dozorevati rana polhurstava sorta burlat z zelo debelimi plodovi, za njo georgia, sledijo jim new star, sunburst, bing in van. Letno pridelajo od 2,5 do 3 tone češenj, toda zadnja leta precejšnji delež plodov uniči dež. Lani je šlo v nič okrog 800 kg prvega obiranja, letos pa zadnjega, tako da so pridelali okrog 1800 kg češenj prve kakovosti, sicer pa že šest let ni bilo dobre letine češenj. Ker kupci večinoma kupujejo z očmi in imajo radi zelo debele češnje, ter nimajo razumevanja za razpokane plodove, je delna rešitev pokritje sadovnjaka z najlonom ali pa predelava razpokanih plodov v marmelado in sok, letos prvič tudi v žganje. Tudi marelic imajo kar precej različnih sort, saj so nekatere boljše kot jedilne, druge za predelavo: od zgodnje aurore, ki ji sledijo carmen, fona, jada, vitillo in san castreze, slednji ima manjše, a aromatične plodove, najboljši so za marmelado, obenem pa sorta  zagotavlja stabilen pridelek. Sadovnjake obdelujejo na konvencionalni, vendar  mineralnih gnojil ne uporabljajo in vključujejo ekološka in biodinamična sredstva, tako je Marjan letos škropil  proti pozebi z baldrijanom, dolgoročni cilj pa je biodinamična pridelava marelic. Tla pod drevesi mulčijo za zeleno gnojenje, herbidicov ne uporabljajo. Drevesa  škropijo še z bakrom in marelice proti moniliji, češnje pa proti češnjevi muhi.

KLJUB TEŽAVAM SE PRIDELAVA MARELIC IZPLAČA

Razlog, da tako v intenzivni kot ekstenzivni pridelavi po Sloveniji ni več dreves marelic, je zanesljivo nenadno odmiranje posameznih vej ali celih dreves, zaradi kapi oz. apopleksije marelic. Povzroča ga kombinacija stresa zaradi neugodnih okoljskih razmer ter okužb z različnimi povzročitelji bolezni, najverjetneje pa redčijo  marelične nasade fitoplazme.

Tako se začne propadanje drevesa, ki ga najpogosteje ni mogoče rešiti.

Tudi pri Terbižanovih jih je že manj kot so jih posadili prvotno in jih zato nadomeščajo, proti bolezni pa se borijo tudi z delno uspešnimi biodinamičnimi sredstvi. Na Planini so pogoji za pridelavo sadja zelo dobri, v kraških kotanjah je rodovitna, srednje težka prst, ki dobro zadržuje vlago, korenine pa si utrejo pot tudi pod kamenje. Ker pa gre dobro s slabim jim na Planini stresa z dva do tri metre visokih dreves plodove vipavska burja v obdobju, ko so ti najbolj občutljivi. Poleg le-te pa jim zadnja leta povzroča škodo še mušica suzuki, in plod, ki ga piči, segnije že v enem dnevu. Šest tednov, kolikor zorijo marelice od junija do srede julija, je pri Terbižanovih optimistično kljub številnim skrbem: od tega, kako bo vreme motilo zorenje marelic, kot je bilo to letos zaradi dežja, in organizacije sprejema kupcev  na dvorišču  ter  razvoza dela pridelka po Sloveniji v zadrugo Medvode in prodajalne v Zasavje.

” Ekonomika pridelave marelic je dobra, lani so rodile zares obilno, zato je bilo letos pridelka nekoliko manj, dobra pa je tudi kombinacija pridelave češenj in marelic, čeprav se delno pokriva zorenje zadnjih češenj z dozorevanjem prvih marelic. Dolgoročni cilj naše kmetje je ekološka oz. biodinamična pridelava marelic in predelava polovice pridelka v sokove. Lani smo ga stisnili 400 litrov, v njem je kar 50 -odstotni sadni delež, in zanimanje zanj je bilo veliko, tako v gostinstvo, za katero mora biti polnjeno v majhne stekleničke, kot na dvorišču. Svoje opreme za stiskanje še nimamo, saj lahko v sadjarskem centru v Ajdovščini, ki ga v stari šoli obnavlja občina,  najamemo na uro predelovalno linijo tako za sok kot sušenje sadja, zato nam opreme še ni potrebno kupiti. Vse naložbe na kmetiji pa smo izpeljali izključno s svojimi sredstvi,” pravi Marjan.

Tatjana, ki ima za predelavo znanje in se z njo tudi največ ukvarja, pa doda, da so se zaradi resnega načrtovanja predelave marelic v sok pred dvema letoma odločili za oblikovanje svoje blagovne znamke Nežno. Ime ni fantazijsko, temveč je bila ena od prednic nekaj rodov nazaj na njihovi kmetiji Neža, zato se pri njih še danes reče ” pri Nežnih” in tako so dobili prepoznavno ime svojih pridelkov in izdelkov za trg Nežno.

Cene marelic niso slabe, prve lahko prodajo po 3,5 evra in kasneje po 2,5 evra,je pa prednost predelave v sok, ki ga lahko prodajo po 3,5 evra za liter, da ga lahko prodajajo celo leto, pojasni Tatjana.

Največja skrb prodaja vina v času koronakrize

Še največ skrbi na kmetiji jim trenutno predstavlja vinogradniški del pridelave, saj je vinarje koronakriza najbolj prizadela in medtem ko slovenskega koščičastega sadja močno primanjkuje, je slovenski vin samo za domači trg veliko preveč. Vinogradi pa predstavljajo večino kmetijske pridelave pri Terbižanovih, na štirih hektarjih pridelujejo rebulo, sauvignona, chardonnay, pinelo, zelen, merlot in cabernet sauvignon. Za zdaj prodajajo v glavnem odprta vina predvsem v vinotoče po Sloveniji, kjer so cene precej nizke. Vendar pa ima družina v hiši bodočega mladega gospodarja Martina, ki ima veselje ne le do dela s stroji, temveč tudi v vinogradih in kleti, zato je glavni cilj te kmetije večji delež stekleničenih vin in preboj v višji cenovni razred, pri čemer jim bo dobra popotnica zelo dober sloves vin iz Vertovčeve Planine po Sloveniji in širše.