Posestvo Albiana, vinogradniško-vinarske hiše Žarn je sredi junija gostilo v Nemški vasi pri Krškem posavske vinarje, gostince in vina, ki so jih dali na pobudo Mihe Isteniča v oceno znanemu angleškemu vinskemu kritiku in trgovcu Stevenu Spurrierju. Steven Spurrier je preko spleta komentiral vina petih posavskih vinarjev Istenič, Albiana, Kobal, Kelhar in Lipej.

Vinarji so organizirali dogodek skupaj s CPT Krško, povezovala ga je Ksenja Kragl iz Okusi Posavja, za omizjem pa so komentirali vina in možnosti za razvoj vinarstva in turizma v Posavju Miha Istenič, direktor, Penine Istenič Jure Tomič, kuharski mojster in lastnik restavracije Debeluh Brežice, Grega Repovž, kuharski mojster in lastnik Gostilne Repovž, Miha Ritonja, enolog na posestvu Albiana in Gašper Čarman, direktor vinoteke eVino, in državni prvak med vinskimi svetovalci 2013 in 2015.V pokušino so bila vključena posavska vina blagovnih znamk: Penina Istenič (Gourmet rose l. 2016, Passion l. 2009), Albiana (sauvignon l. 2018), Keltis (cuveé extrême l. 2013), Kobal (modra frankinja Luna l. 2016), Lipej (modri pinot l. 2017).
Steven Spurrier je uvodoma dejal, da se Slovenija kot vinogradniška država razvija, vino je pri nas način življenja, vendar potrebuje na tem področju še dodaten razvoj.Sodobni pivci vina imajo vse večjo zavedanje o pomenu rastišča in tradicije pri pridelavi vina, zato vse vse bolj iščejo vina lokalnih sort z odrazom »terroirja«.

Penino Istenič, gourmet rose, 2016, je ocenil kot modri pinot z eleganco, lepo barvo in strukturo. Albianin (Žarnov) sauvignon 2018 je prav tako ocenil kot zelo dobro strukturno vino. Keltisov cuvee extrem, 2013 ( renski rizling, sivi pinot, chardonnay in traminec) kletarjen kot oranžno vino tj. s podaljšano maceracijo, je za Spurrierja zelo privlačno vino, čeprav sam ni ljubitelj oranžnih vin, je pa zanj potrebnih vsaj 20 minut, da se razvije in to velikem kozarcu. Za modri pinot, Lipej, 2017 je ocenil, da ima manj taninov in zato ni vino dolgega življenja, je pa nared za uživanje. Modra frankinja 2016 iz kleti Janka Kobala pa je za strokovnjaka svetovnega slovesa lep izraz modre frankinje in priporočil posavskim vinarjem, da naj gredo po samosvoji, terroirski poti tudi v prihodnje.

ZA MEDNARODNI  FESTIVAL MODRE FRANKINJE POTREBNO POVEZOVANJE   

Na vprašanje Kmečkega glasa ali se bodo začeli posavski vinarji promovirati modro frankinjo kot slovensko sorto v osrednji Evropi, kjer jo pridelujejo poleg Slovenije še Hrvaška, Avstrija in Madžarska ( tj. območje bivše Avstroogrske) in bo sevniški festival postal mednarodni ,smo dobili zelo realne odgovore. Rok Petančič, ki sodeluje pri organizaciji festivala modre frankinje, tega prirejajo v Sevnici zadnjih devet let, meni, da je potrditev te sorte kot slovenske zanesljivo prelomnica. Zato, da festival že ni postal mednaroden, pa je treba krivdo piskati v tem, da Slovenci preprosto ne znamo sodelovati, ker je pri povezovanju vedno posredi dvom, da bo kdo drugega izkoristil. In dokler ne bo sodelovanja, tudi takšnega mednarodnega festivala modre frankinje ne bo. Jure Tomič je poudaril, da morajo biti za takšen festival na primerno vioski ravni tudi vina, ker bi bilo vse drugo “cvičkarija.” Gregor Repovž je dodal, da je za mednarodni festival modre frankinje potrebna finančna podpora regionalne in državne ravni. Miha Istenič pa ni bil pesimističen, ker je iz izkušenj prepričan, da se slej ko prej vedno najde krog enako mislečih, ki se je sposoben povezati, če ne v Posavju, pa kje drugje ali v tujini. Marjan Kelhar, je poudaril, da je najbližja in najbolj uspešna pot za promocijo vin gostinstvo.V Posavju so zato vsa leta izgubljali najboljše goste, s z sedanjimi vini pa se lahko postavijo ob bok stoletnik konkurenci, zato je “biti boljši in drugačen” edina prava pot, za opaznejši napredek te regije pa se morajo povezati predvsem mladi vinarji.

Steven Spurrier komentira posavska vina po spletu

 Steven Spurrier je začel kot vinski trgovec in je eden izmed najzaslužnejših za vzpon vin iz novega vinskega sveta ter med drugim tudi tisti človek, ki je proslavil kalifornijsko dolino Napa. Leta 1976 je namreč pripravil slepo degustacijo v Parizu, imenovano tudi pariška sodba (Judgement of Paris), ki jerazblinila mit o absolutni prevladi francoskih vin. Devetim priznanim francoskim okuševalcem je dal v presojo po šest kalifornijskih chardonnayev in cabernet sauvignonov, zraven pa še po štiri prestižne bordojce (z večjim deležem cabernet sauvignona) in bele burgundce (chardonnay). Degustaciji je sledil šok. Pri točkovnih seštevkih sta obe prvi mesti pripadli Kalifornijcem, pri chardonnayjih še celo tretje in četrto.