Službe za varstvo rastlin na pooblaščenih Kmetijsko-gozdarskih zavodih v Sloveniji so za letošnjo sezono zaključile delo v vinogradih. Z  vidika varstva vinske trte je bila letošnje rastno obdobje povprečno, z nekaj izjemami. Iz vseh treh  vinorodnih namrečporočajo, da je trta na ekstremne vremenske pogoje – najprej pomanjkanje vlage, in zatem presežek,  odreagirala na dva načina: nekatere sorte z zelo bujno rastjo, ali pa se je  množičneje pojavila kap vinske trte oz. bolezen lesa esca.

V treh okoliših vinorodne dežele Posavje je mag. Domen Bajec, iz KGZ Novo mesto predstavil, da si je trta na nižjih območjih Dolenjske, kjer je trto sredi aprila najbolj prizadela pozeba, delno opomogla in pognala sekundarne poganjke iz katerih bo nekaj pridelka. Za letošnjo vinogradniško leto pa je še značilno prisotnost vremenskih ekstremov, saj je bilo čez celo zimo do aprila prisotno pomanjkanje padavin, junija in julija pa se je bilo dežja preveč.

Najbolj razširjeni glivični bolezni vinske trte oidij in peronospora sta se zato pojavili nekoliko kasneje, oidij se je bolj razširil na Bizeljskem in v Beli Krajini. Za zatiranje teh dveh uporabljajo pridelovalci najpogosteje kombinirane kontaktno-sistemično delujoče pripravke, ki pa so pri visokih dnevnih temperaturah manj učinkoviti. Na splošno pa so vinogradniki dobro poskrbeli za zaščito pred boleznima. Vinogradniki so škropili tudi proti grozdnemu sukaču in sicer prvič v času cvetenja in drugič sredi julija, s pripravki na osnovi bacillus thuringiensisa, ki ima v okolju najmanj stranskih učinkov. Obvezno morajo zatirati tudi ameriškega škržatka kot prenašala zlate trsne rumenice, ki je razširjena po celi Sloveniji, zlasti na območjih, kjer so vinogradi opuščeni. Ker je Evropska unija je ubrala pot bolj zelene politike, se zato v celotnem kmetijstvu in tudi v vinogradništvu število razpoložljivih fitofamacevtskih pripravkov zadnja leta zmanjšuje, in številni  so bili umaknjeni iz prometa. Konvencionalni pridelovalci imajo za zatiranje ameriškega škržatka na voljo tri, ekološki pridelovalci pa le dva pripravka na osnovi piretrina. Nobeden od kmetijsko- gozdarskih zavodov pa ne pripravlja posebej navodil za varstvo rastlin za ekološke vinogradnike. Ti uporabljajo v glavnem pripravke na osnovi žvepla in bakra, za slednje velja zgornja omejitev 4 kg po hektarju v sezoni.

Najbolj občutljiv refošk in oba sauvignona

Dr. Ivan Žežlina iz KGZ Nova Gorica, je opozoril na večji izbruh esce na Primorskem,kise vedno pojavlja v vremensko ekstremih letih. Prvi znaki pojava bolezni so zaradi prisotnosti mikotoksinov zebrasto obarvano listi, in na kasnejši stopnji odmiranje trt, ki jih morajo vinogradniki odstraniti iz vinogradov in tako preprečiti širitev bolezni. Najbolj občutljive sorte na esco so refošk, cabernet sauvignonu in sauvignonu. »Bolezni lesa povzroča veliko število gliv, ki so tudi zelo patogene, in vedno bolj agresivne, zakaj je tako, pa znanost še ni ugotovila. Morda je vzrok večja občutljivost rastlin, ustrezno reševanje še ni na vidiku, glavno sredstvo zato ostaja žaga- oz.»ampelografska kirurgija. To pomeni odstranjevanje okuženega lesa, ki vzame vsaj deset minut na trto, vinogradnik pa potrebuje tudi posebno žago na baterije. Za večje vinogradnike je to delo zato preveč zamudno, saj je mogoče na uro očistiti le šest trt, ta načinzahteva veliko časa in stroškov «, doda dr. Žežlina.Sicer pa je bilo letošnje pridelovalno leto na Primorskem z vidika bolezni normalno, večjih napadov oidija in peronospore, zlasti v Istri, kjer je bila celo pomlad velika suša, ni bilo.

Na Štajerskem pa je na začetku rastne sezone vinogradnikom največ težav povzročal oidij, peronosopora je bila letos manjša težava. Služba za varstvo rastlin na KGZ Maribor opravlja tudi redni nadzor nad razširjenostjo zlate trsne rumenice, in sicer so pregledali 90 vinogradov, nam je dejal svetovalec  za varstvo rastlin Boštjan Matko, in potrdil, da je esca vse bolj prisotna tudi na Štajerskem. Največ je opažajo na sorti chardonnay, in to tudi v vinogradih, mlajših od deset let . Vinogradnikom zato svetujejo, naj si okužene trte označijo in odstranijo. Sicer pa je sezona del v vinogradih razen morebitne uporabe botricidov v primeru deževne jeseni zaključena. Kmetijski zavodi so prav te dni začeli spremljati dozorevanje grozdja,ki je v fazi mehčanja oz. obarvanja, vinogradniki pa se pripravljajo na trgatev, letos pričakujejo količinsko povprečno letino.