Neurje s točo je 30. avgusta na območju Ormoža povzročilo škodo med štiri in pet milijonov evrov, samo v kmetijstvu je ocenjena na 2,1 milijona evra. To so zneski, ki jih na ravni občine ne bodo mogli odpraviti sami, zato upajo, da bo sprejet intervencijski zakon za odpravo škode na državni ravni. Ker pa je škod zaradi naravnih razmer vse več, je potrebno celovito reševanje. Minulo sredo so zato v Ormožu pripravili okroglo mizo »Škode v kmetijstvu v letu 2020 in možnosti odprave posledic,« ki jo je organiziral KGZ Ptuj, udeležila pa se je je tudi kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec in številni oškodovani kmetje, predvsem vinogradniki.

Milna Unuk, predsednik območne enote KGZS Ptuj, je uvodoma dejal, da kmetje čakajo na plačila za škodo po neurjih leto in pol, zato se njihov položaj slabša.

Bojan Mlakar, vodja kmetijske svetovalne službe Ormož, je predstavil oceno posledic škode zadnjega neurja v kmetijstvu na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki je prizadelo 67 km2 in 21 katastrskih občin. Med kmetijskimi pridelki so najbolj poškodovane vrtnine, posevki koruze in 478 hektarjev vinogradov in sadovnjakov brez protitočnih mrež. Skupna škoda v kmetijstvu je ocenjena na 2,138 milijona evrov, številni kmetje so ostali brez pridelkov in prihodka. Ker država namenja denar samo za naravne nesreče, za katere zavarovanje ni mogoče, je kot prvi nujni ukrep predlagal zavarovanje kmetijskih pridelkov in postavitev protitočnih mrež ter protitočno obrambo, o kateri so sicer v stroki zelo deljena mnenja. Hkrati pa je predlagal ugodnejše državno sofinanciranje zavarovanja in ugodnejše razpisne pogoje kmetijskega ministrstva za postavitev protitočnih mrež.

SPOMLADI BO KMETOM ŠE TEŽJE

Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak je poudaril, da bodo letošnje leto kmetje še nekako preživeli, bodo pa izjemno težko začeli novo, saj ne bodo imeli sredstev za setev in sajenje. Skupna škoda, vključno na infrastrukturi, med štiri in pet milijonov na ormoškem območju, pa je za občinski proračun prevelik zalogaj, zato upajo, da bo sprejet interventni zakon o odpravi posledic škode na državni ravni, za katerega mora biti škoda v višini 0,3 promila slovenskega BDP. Država je sicer za pomoč Upravi RS za zaščito in reševanje že nakazala 250.000 evrov, ki jih bodo prenakazali območnemu Rdečemu križu in Karitasu in jih, ko se bodo dogovorili za način delitve, razdelili oškodovanim v zadnjem neurju na ormoškem območju.

Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj, je poudaril, da so zavarovalne premije pri nizki povprečni ceni grozdja – povprečno 0,5 evra na kilogram, previsoke, in to je tudi glavni razlog, da ni zavarovanih več vinogradov. Zavarovalne premije so ugodne do prve toče, potem pa občutno poskočijo. Darko Kralj, voda letalske obrambe pred točo, pa je dejal, da lahko letalska obramba precej omili škodo, ki ni le na kmetijskih površinah, temveč na celotni infrastrukturi. Verjame, da so letos preprečili kar nekaj ujm, kar dokazujejo tudi radarske slike.

V PRIPRAVI VZAJEMNI SKLAD

»V Sloveniji je bila zaradi naravnih nesreč od leta 2003 v kmetijstvu tretjina škod nad 50 milijonov evrov oz. desetina vrednosti kmetijske pridelave. Imeli smo suše, neurja s točo, pozebe, hrušev ožig, poplave, majskega hrošča in škode v čebelarstvu. Letos se je začelo s pomladansko pozebo na sadnem drevju, na Primorskem je pozeblo vse sadje razen jablan, spomladanska suša je prizadela pšenico, od junija pa so bila po državi številna neurja s točo. Sedaj ne moremo govoriti o sistemskih rešitvah, zavarovanih je le 20 % kmetijskih površin. V letu 2009, ko je bil vrhunec zavarovanja, ker je država za sofinanciranje premij namenila devet milijonov evrov, pa je bilo zavarovanih 37 % površin. Le še dve zavarovalnici vodita aktivno politiko kmetijskih zavarovanj, Slovenija sama pa je premajhna, da bi lahko vzpostavila svojo kmetijsko zavarovalnico,« je dodal Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in predstavil, kako si zamišljajo sistemske rešitve v kmetijstvu. Ker se za zavarovanje kmetje ne odločajo, Zakon o odpravi naravnih nesreč in Zakon o sistemu obrambe pred točo pa nista učinkovita, bi potrebovali vzajemni sklad za tveganja v kmetijstvu, ki bi imel dogovorjeno politiko dodeljevanja pomoči, da nanjo ne bo potrebno čakati poldrugo leto. Ker se pripravljajo ukrepi za novo sedemletno obdobje skupne kmetijske politike EU, je sedaj pravi čas za njegovo oblikovanje. Organizacijsko bi lahko vzpostavil vzajemni sklad tudi sedanji »ribniški« sklad, dogovoriti pa se je potrebno, kako izvesti vplačila kmetov, ker brez njihovega deleža ne bo izvedljivo. »Samo množično upravljanje s tveganji bo dalo rezultate. Če se bodo z reševanjem težav ukvarjali posamezniki, bomo vedno v težavah,« je sklenil Ravnik.

Tudi kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, ki si je na ormoškem območju pred okroglo mizo ogledala tudi nekaj kmetij, kjer je neurje povzročilo škodo, je podprla zamisel o ustanovitvi vzajemnega sklada za tveganja v kmetijstvu. Temu bi država namenila sredstva za subvencioniranje zavarovalnih premij, delež sredstev vanj pa naj bi prispevali tudi kmetje.