Koroška na severni strani Karavank kot alpska, gozdnata in z več kot 1200 jezeri posejana pokrajina je vse prej kot znana vinogradniška regija. Pa vendar je med 46.500 hektarjev avstrijskih vinogradov tudi 170 hektarjev koroških, pridelava vina pa ima na tem območju dolgo, čeprav v sodobnih časih zbledelo zgodovino.

Imena številnih krajev in vasi potrjujejo, da je vinorodna tradicija teh krajev dolga, le da je zadnjih 200 let izginila. Cerkev, predvsem številni samostani, imajo zasluge, da so se v teh krajih ukvarjali z vinogradništvom že pred 1200 leti, središče vinogradništva pa sta bili Labotska in Podjunska dolina, kjer je največ vinogradov tudi sedaj. To dejavnost so začeli oživljati po letu 1972, ko je koroški kmetijski strokovnjak Herbert Gartner posadil svoj vinograd v Šantandražu v Labotski dolini, ki ga sedaj obdelujejo njegovi nasledniki. Leta 2001 pa so koroški vinogradniki ustanovili svojo platformo Wein aus Kärnten (Vina iz Koroške), ki povezuje med 30 in 40 pridelovalcev, prek nje pa skrbijo za trženje in promocijo koroških vin. Koroški vinogradniki pridelujejo v glavnem francoske sorte iz skupine pinotov ter avstrijski zweigelt in roesler na konvencionalen način, skupaj v letniku pridelajo 750.000 steklenic.

 BERGLAND PREDSTAVLJA GORSKO VINOGRADNIŠTVO
Koroška spada v vinorodno območje Bergland, peto avstrijsko vinorodno območje (glavna štiri so Nižja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj), ki ima skupaj 237 hektarjev, od tega je 170 na Koroškem, sedem hektarjev na Solnograškem, 45 hektarjev v Zgornji Avstriji, pet hektarjev na Tirolskem in 10 hektarjev v Vorarlbergu. Največji koroški vinograd na 40 hektarjih je v lasti podjetnika Alfreda Riedla, proizvajalca švicarskih ur Jaques Leman, v Šentvidu ob Glini (St. Veit an der Glan).

V VINOGRADU IZKLJUČNO TOLERANTNE SORTE
Član združenja Wein aus Kärnten (WK) je od leta 2006 tudi kmetija Hren v Goričah pri Žitari vasi, vinograd pa je prevzel najmlajši sin mag. Andrej Hren, ki je veselje do tega dela prevzel predvsem od mame Rozi. Skoraj neverjetno pa je, da se diplomirani astronom – študiral je na Dunaju, zaposlen pa je kot generalni tajnik Slovenske gospodarske zbornice v Celovcu, s takim veseljem posveča vinogradništvu in vinarstvu. Hektar velik vinograd je na Weinbergu (Vinogradi) v Žitari vasi v Podjuni, kjer že samo ime pove, da je vinorodna tradicija tega kraja dolga. Na tem hribu je imelo namreč pred 200 leti vinograde okrog 200 okoliških kmetij, vsaka le okrog 0,25 hektarja. Toda hektar velik vinograd je kot konjiček kar velika obveznost. »Na srečo gre za hobi, ki za razliko od drugih tudi nekaj vrača,« pravi Andrej Hren, ki pride v Vinograde, od koder je izjemno lep pogled na Peco in okoliške hribe, naravnost iz Celovca.
Vinograd Hrenovih je kot edini že na daleč viden na hribčku, na katerem so morali pred sajenjem trte izkrčiti gozd in teren terasirati. Zemljo na tem delu so namreč podedovali od para, ki ga je negovala Andrejeva mama Rozi, njihova 10-hektarska ekološka kmetija in še nekaj gozda pa je od vinograda oddaljena štiri kilometre. Vinograde obdelujejo na ekološki način, zato so zasadili izključno tolerantne sorte (v nemško govorečih državah jih imenujejo PIWI – Pilzwiederstandfähige), ki so primernejše za hladnejše podnebje, v katerem je zaradi več padavin še več težav z glavnima boleznima vinske trte, oidijem in peronosporo. Posadili so bele sorte solaris, bianco, muscaris in od rdečih roesler, regent, rathay in cabernet cortis. Vinogradi so bili zasajeni v letih 2006, 2007 in 2009, saj so del zemlje še dokupili. Andrej tako obdeluje 3000 trt, ki so dale zadnja leta le 1500 litrov vina.«

RAJE MENJAVA SORT KOT ŠKROPLJENJE

»Starši so posadili prvih 800 trt iz veselja, ko še ni bilo znanja in izkušenj, katere sorte na Koroškem sploh uspevajo. In ker jih niso želeli škropiti, so posadili izključno tolerantne sorte, naknadno smo posadili še muscaris. V Avstriji je dovoljeno saditi vse sorte, ki so na seznamu dovoljenih sort, tudi tolerantne, le da iz vseh ni mogoče pridelati kakovostnega vina. V našem vinogradu imamo od potrjenih za kakovostno vino le roesler, medtem ko ima muscaris še vmesni status in je na poti do kakovostnega vina. Na njem bi lahko imel oznako »Muscaris Bergland,« toda na naših steklenicah je le evropski list, ki označuje certificirano ekološko pridelavo, in oznaka združenja WK. Toda ekološko kletarjenje, kjer je glavna omejitev le nekoliko nižja vsebnost skupnega žvepla, je v primerjavi s pridelavo ekološkega zdravega grozdja malenkost,« nadaljuje Andrej in predstavi pridelavo.

»V vinogradu ne uporabljamo nobenih škropiv. Tako je delala že mama, zlasti pa ne maram obremenjevati tal z v ekološkem vinogradništvu dovoljeno težko kovino, bakrom. Vinogradi so zatravljeni, saj želimo v njih ohranjati poleg rodovitne prsti tudi koristne organizme in biotsko pestrost. Na začetku pridelave smo imeli težave s pršico, ki na trti povzroča akarinozo, ki pa smo jo zatrli na biotski način, z drugo pršico, ki se z njo hrani. Od takrat s škodljivci ni več težav. Zadnja leta pa je bilo nekaj slabih let: v letniku 2016 smo zaradi pozebe izgubili večino muscarisa, ki odganja prej, medtem ko je poznejši solaris ostal. Od te pozebe naprej imamo stalne težave z boleznimi na cabernet cortisu. Ta sorta je v vinogradu 10 let, ko se lahko tudi na tolerantnih sortah začenjajo večje težave, toda prej kot za škropljenje se bom odločil za menjavo sorte.«

Z doseganjem sladkorja v grozdju na Koroškem ni težav, trgatev bodo začeli v dveh tednih, trte pa morajo biti zaščitene zaradi os in ptičev, pa tudi srne si v sicer zagrajenem vinogradu rade poiščejo priboljšek. »Kot vinogradnik hočeš imeti v grozdju kar največ sladkorja, toda v enem od letnikov se je zgodilo, da je doseglo vino solarisa 14 volumenskih odstotkov alkohola, manjkalo pa mu je kisline. To bi moral dodati, kar se sliši na Koroškem smešno, a tolerantne sorte to dosežejo. Letos kaže pridelek na povprečno letino.«

 Avstrija ima že dobrih 6000 hektarjev oz. 13 odstotkov ekoloških vinogradov. Vinogradniki sadijo vse več tolerantnih sort, kakovostna vina lahko pridelajo iz sort blütenmuskateller, muscaris, rathay, roesler in sauvignier gris. Tolerantne sorte, iz katerih so lahko vina v prometu, vendar niso priznana kot kakovostna, pa so: bronner, cabernet blanc, cabernet jura, donauriesling, donauveltliner, johanniter, pinot nova in regent.

PIVCEM NAJPREJ VŠEČ MUSCARIS

Kletarjenja se je Andrej učil od mame, ki v kleti še vedno sodeluje, za vrenje mošta ne uporabljajo selekcioniranih kvasovk, saj je na grozdju dovolj avtohtonih, vina pa po vrenju pretoči kar v 50-litrske flaškone in nato stekleniči posebej po sortah. Za lažje kletarjenje so Hrenovi pred dobrim letom ob stari kleti, v kateri je degustacijska soba, zgradili tudi objekt s skladiščem in ateljejem, v katerem gravira kozarce Andrejeva žena Alexandra.

»Na belem vinu se je lahko učiti, ker imaš rezultate že v pol leta, večino vina pa prodamo do naslednje trgatve. Za odlično rdeče vino potrebuješ več izkušenj, cabernet cortis ima močne tanine, v zvrsti z roeslerjem se ti zredčijo,« pravi Andrej, ko da v kleti poskusiti tri vina. Bianca daje nežno vino z dobrih 11 odstotkov alkohola. V cvetici saden, a v telesu precej krepkejši, 13 odstotkov alkohola dosega solaris, ki ima cvetico in okus po rumenem koščičastem sadju, spominja pa na chardonnay. Zelo vabljive cvetice, ki spominja bolj na vrtnico in traminec kot na muškat, je muscaris, ki ga pivci zato tudi najprej vzljubijo.

EKOLOŠKO JE PREDNOST PRI VSEH IZDELKIH

Večino vin Andrej proda pivcem na dvorišču. Ti prihajajo na vinski grič iz Koroške in številnih drugih evropskih držav, največ pa je med njimi Nemcev, ki tradicionalno zahajajo na Klopinjsko jezero v Podjuni. »Na Koroškem ni veliko poznavalcev vina in kupce sprva ni zanimalo, ali je vino ekološko, temveč le, ali je dobro. To, da je vino ekološko, ne more biti izgovor za to, da je vino slabo. Kupci iščejo regionalne izdelke, v zadnjem obdobju pa je vedno več pivcev, ki iščejo naše vino zato, ker je ekološko. Zato nam prej »odpustijo« nekoliko višjo ceno med 12 in 14 evrov za steklenico. A to ceno dosegajo tudi številni konvencionalni pridelovalci. Dejstvo pa je, da so naši kupci zelo drugačni od slovenskih. Z ekološkimi izdelki imaš na avstrijskem trgu bistveno prednost, in to velja za vse pridelke in izdelke, a na prvem mestu je kakovost.«

Kako deluje združenje Wein aus Kärnten (kmetija Hren je tudi članica Združenja Bioland) in kako je v pomoč vinogradnikom, vinarjem, pa Andrej Hren pravi: »Dobro je vedeti, da nisi sam, če si že tako »neumen«, da se vinarstva lotiš na Koroškem – članarina ni visoka. Na splošno je vinar na Koroškem še vedno eksot, če ima samo ekološka vina, pa še bolj. Toda združenje ne izpostavlja ekoloških vin, saj večina koroških vinogradnikov prideluje konvencionalna bela vina. Združenje pa je opravilo tudi pomembno strokovno in zakonodajno delo, saj ni bilo samoumevno, da je Koroška dobila sadilne pravice za prvih 100 hektarjev vinogradov in še za nadaljnjih 100, ki jih še ni izkoristila. Avstrija sajenje trte omejuje, zato ni dovolj, da imaš samo zemljo, pridobiti moraš tudi sadilne pravice. Je pa tudi v Avstriji prisotno zavlačevanje pri potrjevanju posameznih tolerantnih sort za kakovostno vino. Solaris na primer še vedno ni na spisku, pa ni nič slabši od muscarisa. Avstrija s tem svojim vinogradnikom ne dela dobro, ker spremljam, da je v nekaterih drugih državah to bistveno bolj odprto. Splošni pogoj za članstvo v Wein aus Kärnten je, da prideluješ tudi kakovostna vina, vsaj enkrat na tri leta mora biti vino tudi uradno potrjeno kot takšno, kar je minimum, s čimer nimamo težav, saj imamo običajno vsako leto potrjeno kakovostno vino, v oceno pa ga pošiljamo v Železno na Gradiščanskem,« sklene mag. Andrej Hren.