Svet kmetijskih ministrov in nemška kmetijska ministrica  Julija Klöckner  iz trenutno predsedujoče Nemčije  in evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski sta s kmetijskimi ministri EU dosegla dogovor o reformi SKP. Kmetijski ministri EU so se dogovorili o  splošni usmeritvi skupne kmetijske politike (SKP, ki  ji  je v obdobju po 2021 namenjenih 387 milijard evrov. Po skoraj dveh dneh pogajanj je nemško predsedstvo Sveta EU napovedalo preboj, saj je tudi Evropski parlament  našel kompromis. Razprava je bila  osredotočene na nove okoljske predpise. Nemškemu predsedstvu je kmetijske ministre uspelo prepričati  o njihovem predlogu,  da morajo države članice porabiti najmanj 20 odstotkov  sredstev iz prvega stebra za  okoljske ukrepe- t.i.eko sheme.

 Predvsem države srednje in vzhodne Evrope so to do  nedavna  zavračale. Za uvedbo je predvidena dveletna prehodna faza. Če država članica v prehodnem obdobju ne uspe porabiti sredstev, namenjenih za eko sheme, le-ti ne potečejo, ampak so še naprej na voljo za okoljske in podnebne ukrepe.
Nemška kmetijska ministrica  Julia Klöckner  je dejala, da predstavlja sporazum  mejniku v spremembi sistema v evropski kmetijski in prehranski  politiki. Obvezne okoljske  uredbe so ključna točka zelene arhitekture.

Wojciechowski želi preseči 20-odstotni cilj eko  shem

Evropski komisar za kmetijstvo Wojciechowski je ugotovil, da se stališče Sveta deloma razlikuje od predlogov Komisije. Toda to je dobro izhodišče za trialog, ki se zdaj začenja med Svetom, Komisijo in parlamentom EU. Wojciechowski je dejal, da zdaj vse kaže na obvezno uvedbo okoljskih  predpisov, vendar se je treba o odstotku še dogovoriti. Evropski parlament je izglasoval najmanj 30-odstotno stopnjo. Kmetijski komisar je tudi jasno pokazal, kje je njegova prednost: v trialogu želi prepričati države članice, da presežejo 20 odstotni delež za eko sheme.Vključevanje kmetov v okoljske ukrepe bo še vedno ostalo prostovoljno, vendar bo minimalni delež proračuna za neposredna plačila močno spodbudil k sodelovanju. Po besedah Klöcknerjeve ​​bo okoljskim ukrepom v Nemčiji, če bo ta delež  prvega stebra 20 odstoten,  namenjena 1 milijarda evrov.
Rdeča nit obvezni okolji ukrepi 

Sporazum v Svetu  ministrov  določa, da bo omejevanje in t.i. degresija  ostajala prostovoljno za države članice. Zniževanje subvencij  bi se moralo začeti od 60.000 evrov za podjetje na leto, omejitev pa  naj bi  bila 100.000 evrov, pri čemer bodo upoštevali tudi strošek plač. Pri tem bi morale države članice v svojih strateških načrtih določiti način izračuna. Države članice bi morale biti sposobne prilagoditi plačila na površino regionalnim značilnostim, na primer nižja plačila za ekstenzivne  pašnike, če začnejo veljati drugi podporni ukrepi. Poleg tega je predvideno en  odstotek  proračuna za neposredna plačila  kmetom, ki lahko predložijo dokaze, da izvajajo  ukrepe za obvladovanje tveganj- npr. zavarovanja. Kot del pogojenosti bi morale države članice imeti možnost izbire med dvema možnostma za neproduktivna območja  3%  obdelovalnih površin za izključno neproduktivna območja (v prahi)ali vsaj 5% za neproduktivne površine, pri čemer je dovoljeno pridelava  za apovečanje dušika v tlehbrez uporabe pesticidov. Predlagali so tudi poenostavitev  nadzora za mala podjetja. Ministri so v izjavi poudarili, da bi lahko vezana pomoč pomenila pomembno spodbudo za pridelavo beljakovinskih rastlin.

Odločitve Evropskega parlamenta
Stališča  Evropskega parlamenta vsebujejo  naslednje :
vsaj 30% sredstev prvega stebra za okoljske ukrepe;

do 12 % prerazporeditev iz prvega v drugi steber;

vsaj 60 % odstotkov  državnih sredstev v prvem stebru za osnovno plačilo; vezana plačila in prerazporeditve,

vsaj 35 % drugega stebra za varstvo okolja in podnebja; 30 odstotkov za okoljsko pomembne naložbe.

Vezane pomoči  naj bi se znižale na  10% neposrednih plačil (+ 2% za beljakovine);
mogoče bi bilo  preusmeriti do 5% iz drugega v prvi steber v prid okoljskih ukrepov;

za države članice, katerih nacionalno povprečje na hektar je pod povprečjem EU, se stopnja poveča na 12%
 vsaj 5% operativnih površin za “neproduktivne” namene z možnostjo povečanja na 10% na nacionalni ravni.

Slovenija za uravnoteženo zeleno arhitekturo  SKP

Minister dr. Podgoršek je ob  sprejetju dogovora povedal: »Zelo pomembno je, da smo ministri dosegli dogovor, saj je s tem omogočeno nadaljevanje zahtevnega procesa reforme Skupne kmetijske politike (SKP) in posledično tudi njeno pravočasno izvajanje. Slovenija je v pogajanjih uspela zagotoviti bistvene elemente za razvoj kmetijstva v Sloveniji ob sočasnem upoštevanju smernic varovanja okolja. Posebno skrb pa smo namenili malim kmetom v smislu zmanjšanja administrativnih bremen. Sprejetje zakonodajnega okvira za bodočo SKP je pomembno z vidika pravočasne priprave programskih dokumentov na nacionalnih ravneh, zato je ključnega pomena, da ta pravni okvir postane čim prej stabilen in veljaven, da se lahko začne izvajanje reformirane SKP. Slovenija je v procesu pogajanj vseskozi zagovarjala ambiciozno SKP na področju okolja in podnebnih sprememb, s katero bo mogoče dati spodbude za bolj trajnostno kmetijsko pridelavo. Hkrati pa je Slovenija ponavljala da morajo biti rešitve nove zelene arhitekture uravnotežene in sorazmerne.”

Dr. Jože Podgoršek

Pomembnejša področja v pogajanjih za slovensko kmetijstvo, živilsko industrijo in razvoj podeželja:

Shema za podnebje in okolje, t.i. okoljska shema;

možnost upoštevanja prizadevanj Slovenije za okolje in naravo preko Programa razvoja podeželja pri izvajanju okoljske sheme v 1. stebru.

Finančna prožnost prvi dve leti, ki omogoča, da Slovenija ne bo izgubljala sredstev SKP zaradi morebitnega slabšega vključevanja kmetov v novo okoljsko shemo (ko še nimajo izkušenj z novim ukrepom).

Slovenija ima sorazmerno zadosti prožnosti za programiranje take okoljske sheme.

Pogojenost

Velik napredek pri prožnosti za Slovenijo in njene kmete pri standardih za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč pri kmetovanju (DKOP).

Slovenija bo lahko nekatere zahteve prilagodila glede na svoje posebnosti,  predvsem vezane na male kmete.

Proizvodno vezana podpora

Obseg sredstev za proizvodno vezana plačila v okviru I. stebra je 13+2 %, kar je več od začetnega predloga Komisije (10+2); za Slovenijo je to ena pomembnejših vsebin, za kar si je ves čas prizadevala.
Prerazporeditveno plačilo: za Slovenijo je zelo pomembno, da je uvedba prerazporeditvenega plačila za države članice prostovoljna, in bomo lahko vprašanje pravične porazdelitve neposrednih plačil naslovili na podlagi analize stanja tudi z drugimi ukrepi, vključno z razvojem podeželja.

Trialog do konca marca 2021
Nadaljnja posamezna glasovanja na plenarnem zasedanju o treh predlogih predpisov Evropske komisije, v katerih je oblikovan sveženj reform, bodo sledila do konca tedna. To bo zajemalo tudi označevanje veganskih in vegetarijanskih nadomestnih izdelkov, kot so veggie burgerji in sojino mleko. Končno glasovanje parlamenta o svežnju reform je predvideno v petek.
Ko se bo  EP končno odločil, se bodo začela tristranska pogajanja Sveta ministrov,  Komisije in EP. Cilj je, da se trialog zaključi v prvem četrtletju 2021, da bodo imele države članice dovolj časa za dokončanje svojih nacionalnih strateških načrtov. Nova skupna kmetijska politika bi morala začeti veljati od leta 2023.