V največji kleti v Goriških Brdih so minuli teden s trgatvijo rebule v izbranih vinogradih zaključevali trgatev belih sort, ki se je začela 25. avgusta s sortami za penine. Grozdje belih sort je kakovostno nadpovprečno, toplo vreme s temperaturami vse do 30 stopinj Celzija do 20. septembra pa je od vinogradnikov zahtevalo, da so s trganjem opoldne prenehali. Zaradi dežja po 20. septembru pa bodo težje dozorele pozne rdeče sorte, zlasti cabernet sauvignon, ki so ga zato začeli trgati že 1. oktobra, kolikor bo mogoče, pa bodo čakali na polno tehnološko zrelost.

V kleti v Dobrovem letos pričakujejo normalen letnik – 7200 ton grozdja, povprečno pa ga stisnejo nekoliko več, in sicer 7500 ton. Na posameznih legah se bo trgatev zavlekla in je odvisna od vremena. Dozorevanje rdečih sort je bilo zelo neenakomerno, zato je bilo potrebno več dogovarjanja z vinogradniki, da so primerno dolgo počakali s trgatvijo. Na vinogradniških kmetijah so med trgatvijo priskočili na pomoč sorodniki in prijatelji in na srečo je vse potekalo brez težav.

Pridelovalcem bodo grozdje plačali po povprečni ceni 0,52 evra, razpon za kilogram grozdja glede na kakovost pa je med 0,40 in 1,10 evra, cene super izborov pa so še višje. Za pridelek na hektarju najboljše lege, ki nikoli ne zataji in bi torej lahko bila briški »grand cru«, saj je namenjena vinom najvišje kakovosti, vinogradnik prejme od 8000 do 11.000 evrov, pridelek pa je na račun kakovosti nizek. Delež vin višje kakovosti v kleti vsako leto povečujejo, je predstavil Darinko Ribolica, enolog kleti Brda. Višja cena grozdja je dolgoročni cilj za večino pridelka njihovih 400 vinogradnikov, saj ta zagotavlja dolgoročno življenje ne le briškim vinogradnikom, temveč celotnim Brdom.

 ČEBELICA ZA TRAJNOSTNO PRIDELAVO

V Kleti brdaso se odločili, da preidejo tudi na skupinsko trajnostno vinogradniško pridelavo. Ta je v nekaterih vinorodnih deželah kodificirana na državni ravni, kar pomeni, da lahko vinarji zanjo pridobijo certifikat. V Sloveniji takšnega certifikata za trajnostno pridelavo nimamo, zato so v Brdih sklenili, da bodo letos pravila trajnostne pridelave, ki so jo uveljavili že pri večini članov, sprejeli na upravnem odboru Kleti Brda, in sicer s pravilnikom o trajnostni pridelavi grozdja in vina v Kleti Brda. Za simbol zavezanosti k trajnostni pridelavi so izbrali čebelo, saj številčna prisotnost čebel v vinogradih kaže na ekološko ravnovesje in biotsko raznovrstnost. Simbol čebelice pa je za zdaj na polnitvah vin blagovne znamke Quercus. Trajnostno pridelavo so briški vinogradniki razdelili na tri področja: trajnostna pridelava za naravo, za ljudi in za dolgoročno uspešnost. Prvi steber, delo v vinogradih, pa narekuje pravilno pripravo zemlje, izbiro pravih sort za prave lege, uravnavanje vodnega režima v tleh, varstvo trte ter ohranjanje biodiverzitetne raznolikosti.

Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda, je dejal, da je ta način nadaljevanje integrirane pridelave, s katero so se vinogradniki naučili discipline pri pridelavi in zapisovanja poteka dela ter uporabe sredstev. To so nadgradili z izkušnjami, vinogradnik pa se bo zavezal trajnostni pridelavi grozdja, ki bo kontrolirana, poznala pa se bo tudi pri ceni grozdja. Nekatere vidike trajnostne pridelave je predstavil v vinogradu tudi dr. Denis Rusjan z Biotehniške fakultete ter izpostavil, da so briški vinogradniki stoletja obdelovali vinograde v sožitju z naravo, kar dokazujejo gnezda ptičev in druge živali v vinogradih.

Večina briških vinogradov je na flišu – zmesi laporja in peščenjaka. Njihova povprečna velikost je med 0,6 in 0,8 hektarja, zeli na brežinah teras in zelene mejice med njimi pa zagotavljajo biotsko pestrost in posledično večjo odpornost trte na bolezni. »Ko zaradi intenzivne pridelave mejice med vinogradi izginejo, poti nazaj ni,« je poudaril dr. Rusjan.

Oranžni Motnik, zlat na Decanterju

Na novinarski trgatvi so predstavili dve novi oranžni vini. Razred vin najvišje kakovosti so dopolnili s polnitvijo rebule iz vinograda Lisičk, ta je  macerirana deset mesecev, posebna pa zaradi priprave soda z zelišči, ki dajo okus tudi vinu. Prva različica Motnika 2010 je bila razpoznavna po žajbljevi noti, na Decanterju nagrajen Motnik letnika 2014 pod znamko De Baguer pa je manj ekstremna različica zlate barve s prepoznavno noto po lesu ter podpisom enologa Darinke Ribolica in glavnega kletarja Igorja Skubina. Na letošnjem 17. ocenjevanju Decanter World Wine Awards je vino prejelo zlato medaljo in 95 točk. Poleg tega je vseh 14 prijavljenih vin te kleti prejelo medaljo. Oranžno vino letnika 2018 so prvič pripravili tudi v liniji Krasno, in sicer kot zvrst macerirane rebule, malvazije in sauvignonasa, bakrene barve, namenjena pa je izključno ameriškemu trgu.

 POVEČANA AGRARIA

V začetku oktobra odpirajo v Dobrovem bistveno povečan oskrbni center Agraria. Trgovina bo na 700 kvadratnih metrih, 800 kvadratov bo pokritega skladišča in še toliko skladišča okrog z manjšim prostorom za dodatno dejavnost. Poleg repromateriala za vinogradnike prodajajo tudi izdelke za dom in vrt. Pričakujejo pa, da se bo s ponudbo v sodobnem supermarketu pridružila še zadruga Tolmin s svojimi živili.