Splošno sodišče EU v Luksemburgu je septembra zavrnilo tožbo Slovenije za razglasitev ničnosti delegirane uredbe Evropske komisije, ki določa izjemo za označevanje hrvaške sorte vinske trte teran na vinih, pridelanih v Hrvaški Istri. Slovenija se je na podlagi preverjanja in posvetovanja z različnimi deležniki odločila, da se na sodbo sodišča ne bo pritožila. Bo pa izvajala aktivnosti v podporo pridelovalcem, med drugim na področju čezmejne zaščite označbe porekla za vino Teran na celotnem območju Krasa tudi na italijanski strani.

 Na pobudo slovenskih pridelovalcev vina teran ter na podlagi sklepa vlade in v skladu s sklepi Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Odbora za zadeve EU Državnega zbora, je Slovenija septembra 2017 na Splošno sodišče EU vložila tožbo, s katero je izpodbijala delegirano uredbo Komisije, ki določa izjemo za označevanje sorte vinske trte teran na vinih, pridelanih v Hrvaški Istri. 9. septembra letos je Splošno sodišče EU v Luksemburgu zavrnilo tožbo Slovenije. Po odločitvi sodišča ostaja veljavna izjema označevanja za hrvaško vino z imenom sorte vinske trte teran, pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran v istem vidnem polju, ter zapis besede teran z manjšimi črkami kot Hrvatska Istra. Kljub odločitvi sodišča pa ime teran na ozemlju EU ostaja zaščitena označba porekla izključno za slovensko vino, ki se tradicionalno prideluje iz sorte vinske trte refošk na geografskem območju Krasa, saj vsebina tega sodnega postopka ni bilo vprašanje veljavnosti slovenske zaščite terana, pač pa le veljavnost Hrvaški od

Čezmejna zaščita terana z zamejci

Z razpletom sodnega postopka Slovenija seveda ni zadovoljna. Vendar se je po posvetu s pridelovalci vina teran, in na podlagi celovite ocene verjetnosti uspeha pritožbe, potencialnih koristi za Slovenijo in njene vinarje ter drugih ukrepov za podporo slovenskim pridelovalcem terana odločila, da zoper sodbo ne bo vložila pritožbe. Bistveno večjo dodano vrednost za pridelovalce vina in celotno območje Krasa bi po mnenju vseh udeleženih lahko prispevala uresničitev pobude pridelovalcev za čezmejno zaščito označbe porekla za vino teran, ki pa je v primeru pritožbe še ne bi bilo možno izpeljati.

Že od jeseni leta 2015 se namreč vinarji iz slovenske in italijanske strani Krasa dogovarjajo o morebitni čezmejni zaščiti vina z označbo porekla teran, in da se obstoječa zaščitena označba porekla teran razširi na območje celotne Kraške planote. Kraška planota, ki se razteza na obeh straneh meje, predstavlja enake pridelovalne pogoje za pridelavo vina teran, ki svojo posebnosti lahko pridobi le na kraški zemlji in tem podnebju. Na italijanski strani Kraške planote vino, ki ima značilnosti vina teran, pridelujejo v glavnem zamejski Slovenci.

Dogovor pridelovalcev ima tudi politično podporo in je v usklajevanju med Slovenijo in Italijo, za ta namen pa je bila oblikovana delovna skupina predstavnikov obeh ministrstev, deželne vlade in pridelovalcev. V skladu z dogovori na sestankih te delovne skupine so pridelovalci iz obeh strani meje po dolgotrajnem usklajevanju pripravili predlog spremembe obstoječe specifikacije zaščitene označbe porekla teran, zdaj pa sledi izpeljava ustreznih nacionalnih postopkov pregleda predloga tako na slovenski kot italijanski strani. Čezmejna zaščitena označba porekla vina teran je izjemna priložnost za razvoj Krasa, večjo promocijo vinogradnikov in vinarjev s tega območja ter promocijo in ugled vina teran v evropskem prostoru.