Tradicionalni, že 35. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) pod sloganom »Skupaj soustvarjamo prihodnost kmetijstva« je zaradi pandemije prvič potekal v obliki spletne konference. Dogodek sta omogočili Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Govorce, ki so predstavili novosti pri sprejemanju skupne evropske politike v obdobju 2021–2027 ter pomen kmetijskega svetovanja, inovacij in izzivov v gospodarstvu EU, je spremljalo več kot 600 udeležencev iz vseh glavnih kmetijskih organizacij v državi, pa tudi zamejske organizacije in gostje iz Bruslja.

»Če smo lani samo sanjali o digitalnih rešitvah za svetovanje, danes že znamo izpeljati vloge, strokovno svetovanje, krožke, seminarje in velike konference na daljavo. Slovenija ima dobro delujočo strukturo znanja v okviru JSKS, kmetijski svetovalci so prenosniki inovacij in delujejo kot inovativni posredniki, za to ni treba ničesar na novo izumljati. Od države pa pričakujemo finančno vzdržen sistem in možnost polnega razvoja, ker to še vedno ni izpolnjeno,« je uvodoma nagovoril Anton Jagodic, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS.

Roman Žveglič, novi predsednik KGZS, je opozoril na nove izzive, na katere mora biti zbornica pripravljena.

Nič nam ne pomagajo dolgoročne strategije, če ne bomo znali reševati sedanjih težav. Kmetijstvo potrebuje dolgoročno stabilnost, zato morajo biti ukrepi SKP preprosti in usmerjeni tja, kjer so potrebni. Naša naloga je, da povezujemo kmete in stroko tako, da bo družba vrednotila širši družbeni pomen kmetijstva, in napravimo premike v smer, da bodo potrošniki lahko jedli kakovostno hrano po zmernih cenah, kmetje pa imeli primeren standard. V negotovih razmerah je treba poskrbeti za nemoteno preskrbo s kakovostno in varno hrano.

STABILNOST IN OKOLJSKI CILJI

Da je za kmetijstvo najpomembnejša dohodkovna stabilnost, je poudaril Tassos Haniotis, direktor za strategijo, poenostavitev in analizo politik pri Direktoratu za kmetijstvo, ki je predstavil ključne usmeritve SKP po 2020. Glavni ekonomski cilj kmetijstva je povečanje konkurenčnosti, zlasti mednarodne konkurenčnosti EU, na podeželskih območjih je cilj zmanjšanje revščine in povečanje delovnih mest, kajti na tem področju so med 27 članicami izjemne razlike. Na okoljskem področju so izziv podnebne spremembe in zmanjšanje toplogrednih izpustov za 20 %. S pomočjo novih tehnologij in dobrih praks, tako v ekološkem, konvencionalnem kot preciznem kmetijstvu, lahko postane kmetijstvo okoljsko bolj učinkovito. Evropski zeleni dogovor in strategija »Od vil do vilic« pa načrtujeta zmanjšanje pesticidov, antibiotikov in uporabo gnojil, vzpostavitev ravnotežja hranil v prsti, izboljšanje biodiverzitete in povečanje deleža ekološkega kmetovanja. S pomočjo novih tehnologij in dobrih praks lahko postane kmetijstvo okoljsko bolj učinkovito, vendar pa obstaja prepad v znanju. Ker veliko kmetov na nove praske in tehnologije ni prilagojenih, je zelo pomemben prenos znanja. Povezava med okoljskimi cilji in strategijo » Od vil do vilic« so strateški načrti (SN), njihove osnutke bodo članice zapisale do konca leta, do takrat bo treba razčistiti in zaključiti tudi priporočila, težijo pa tudi k povečanju okoljskih ambicij. Ekonomske in okoljske cilje se na ravni EU že zasleduje preko mreže 18.000 kmetij, ki posredujejo informacije o dohodku na kmetijah, ti podatki pa so na voljo raziskovalnim ustanovam. Zelo pomembne so seveda povratne informacije svetovalnim službam od kmetij o tem, kaj v resnici potrebujejo.

INTENZIVNA PRIPRAVA STRATEŠKEGA NAČRTA

»Kmetijska svetovalna služba je ena pomembnejših za celotni kmetijski prehranski sektor, v celotni prehranski verigi pa je v razmerah koronavirusa pomembno imeti urejene pogodbene odnose od trgovine do kmeta. Hkrati je epidemija okrepila zavedanje o konkurenčnosti v kmetijstvu, v katerem ne uspemo zadostiti povpraševanju v sektorju sadja in zelenjave,« je dejal kmetijski minister dr. Jože Podgoršek in predstavil intenzivno pripravo slovenskega strateškega načrta kot podlago za porabo sredstev iz SKP v obdobju 2021–202. Intenzivna obravnava tega na EU ravni poteka že od junija 2018. Kmetijski ministri so v Luksemburgu dosegli politični konsenz o zakonodajnem svežnju SKP, oktobra je sprejel odločitve še Evropski parlament (EP), to pa so tudi glavne podlage za začetek trialogov med svetom ministrov, EP in Evropsko komisijo. Bistvena novost izvedbenega modela je strateški načrt, ki ga pripravi vsaka članica, v njem so ukrepi iz 1. in 2. stebra. Osrednji cilj je spremljanje in doseganje ciljev, dosežen politični dogovor pa ohranja visoke okoljske ambicije SKP, v katerem bo vsaka članica namenila 20 % sredstev prvega stebra okoljskim shema, poleg tega mora biti za ta namen 30 % sredstev iz PRP oz. drugega stebra. Prvi osnutek strateškega načrta bo pripravljen do konca leta, v 2021 bo o njem širša javna razprava.

UKINITEV PLAČILNIH PRAVIC

Dr. Darja Majkovič, direktorica Direktorata za kmetijstvo, je predstavila prvi obris načrtovanih ukrepov in razdelitev sredstev SKP. Slovenija si je za obdobje 2021–2027 izpogajala 1,8 milijarde evrov, od tega z 1. steber (neposredna plačila) 920 milijonov evrov in še 34 milijonov za vinogradništvo in 4,5 milijona evrov za čebelarstvo. Neposredna plačila so namenjena dohodkovnemu položaju kmetij, kjer Slovenija razmišlja o enotnem plačilu in ukinitvi plačilnih pravic, zgornji omejitvi plačil, shemi za mlade kmete (20 % sredstev za neposredna plačila). Opredeliti pa bo treba vstopni prag, pravega kmeta in upravičen hektar (ali bodo vključene tudi krajinske značilnosti).

Ukinitev plačilnih pravic pomeni bolj pregleden in odprt sistem brez skritih zgodovinskih dodatkov, pri katerem gre za enako obravnavo vseh kmetov. Vsi dobijo enako osnovno dohodkovno podporo na hektar, kar omogoča boljšo izkoriščenost evropskih sredstev. Proizvodno vezane podpore ostajajo le za sektorje v težavah, in sicer 13 % oz. 17 milijonov (krave dojilje, mleko, drobnica, strna žita) in 2 % (za beljakovinske rastline) neposrednih plačil. Za PRP bo na voljo 795 milijonov evrov in v okviru protikoronskih ukrepov še dodatnih 74,5 milijona evrov, od tega 30 % za podnebne in okoljske ukrepe, za mlade kmete 2,58 milijona, za Leader 5 %, za tehnično pomoč 4 % ter za nov horizontalni cilj »nova generacija« za krepitev odpornosti in prehoda na zeleno, digitalno, za kar je predvidenih 75 milijonov evrov. Zelena arhitektura predstavlja pomemben del tako 1. kot 2. stebra, ukrepi pa so obvezni za članico, medtem ko so za kmete prostovoljni. Okrepljena pa so še sredstva za prenos znanja, Evropska inovativno partnerstvo (EIP) za sodelovanje, naložbe in raziskave v kmetijstvu.

 CILJ DRUŽINSKE KMETIJE

Stališča EP je predstavil evropski poslanec Franc Bogovič in ocenil, da je bil na politični ravni sprejet kompromis o SKP ugoden. Sredstva zanjo, ki so v 70. letih predstavljala 70-odstotni delež, v iztekajoči se perspektivi predstavljajo 38 % EU proračuna, od tega tri četrt za 1. in četrt za 2. steber. Po letu 2020 ji je namenjenih 387 milijard evrov in enako razmerje med stebroma, od tega 291,1 milijarde za neposredna plačila in tržne intervencije, 87,4 za programe razvoja podeželja članic in 8,7 milijarde za ukrepe »nove generacije«.

Velik izziv je, kako ta sredstva pravično razdeliti med malimi in velikimi kmeti ter kmetijskimi podjetji, ki so v porastu – 80.000 jih upravlja z več kot 44 milijoni hektarov oz. z več kot 500 hektarjev na kmetijsko gospodarstvo. Vsaka država članica bo morala sama opredeliti pravega kmeta, še vedno je cilj EU ohranitev modela družinske kmetije, vključiti pa je treba v kmetovanje več polkmetov in samooskrbnih kmetij. Termin »novi« kmetje pa se uvaja za tiste, ki so se vključili v kmetovanje po 40. letu starosti. Države so obvezane zagotoviti tudi neodvisno kmetijsko svetovanje, velik poudarek je na povezovanju vseh ustanov. Na podeželje bodo poleg kmetijstva vedno bolj vstopali ostali, ki želijo imeti poseljeno podeželje, zato moramo biti pripravljeni na spremembe, s katerimi bomo ustvarili sobivanje, da bo kmetijstvo bolje sprejeto v družbi in se bodo za prevzem kmetij odločali tudi mladi kmetje,« je sklenil Bogovič.