V Šentjerneju na Dolenjskem se petelin kot zaščitni znak kraja ne šopiri le na grbu, temveč tudi na etiketi vin Martinčič iz Šmalčje vasi. Družina zadnji dve generaciji v vinogradih pod Gorjanci prideluje enega najbolj kakovostnih cvičkov, in ponudbo v vrtincu krize, sredi katere se vsakih nekaj let znajdejo cvičkarji,  uspešno nadgrajuje z modro frankinjo ter penečimi vini. Ob tem pa poudarjajo, da je pot do dobrega vina mogoča le prek uspešnega dela v trsničarstvu, ki je tradicionalna dejavnost na kmetiji Martinčič od leta1958, ta pa je  prerasla v družinsko podjetje.

Polistajte in s klikom na naslovnico naročite knjigo DREVESNIČARSTVO IN TRSNIČARSTVO, gojenje lesnih sadik in trtnih cepljenk. 

Franc Martinčič, oče sedanjega gospodarja Jerneja, se je začel ukvarjati s trsničarstvom, ker so  bili v bivši državi  še marsikje vinogradi  uničenimi  še po trtni uši in zato je bila  velika potreba po cepljenkah. Podlage zanje je prek KZ Krka naročal v Srbiji in Romuniji, doma pa obnavljal vinograde in širil poljedelske površine, ki so za to dejavnost prav tako nujne za sajenje cepljenk na prosto in zahtevano kolobarjenje. Najvišja številka vloženih cepljenk v njegovem času je bila 180.000 oz 100.000 prodanih cepljenk,v glavnem za cvičkove sorte. Ker je bil v vinogradništvu zelo aktiven in vizionarsko usmerjen, je postal med dolenjskimi vinogradniki zelo spoštovan. Zato ne preseneča, da sta se oba sinova, Jernej in Martin, odločila za študij agronomije, in nekaj časa na kmetiji tudi skupaj delala. Vendar se je Martin odločil za svojo vinarsko pot, tako da jo je  Jernej prevzel uradno 2005,  zadnja tri leta pa je  zaposlen kot svetovalec za vinogradništvo na KGZ Novo mesto.  Doma skrbi predvsem za obdelavo vinogradov in klet, njegova žena Jožica pa vodi delo in prodajo v trsnici, v kateri imajo še enega stalno zaposlenega in  v sezoni cepljenja in vlaganja do deset sezonski delavcev.

Denar za obnove namesto za  krizno destilacijo

Jernej pravi, da je vinogradništvo njegova strast, ki je niso omajale niti ciklične krize v vinarstvu, kakršno je letos sprožila pandemija korone, ki potegnejo na dno tudi trsničarstvo.” Najboljše obdobje za trsničarstvo za nas je bilo med 2015-2018, saj smo zaradi nizke obnove doma storitveno cepili za Francijo med 200.000  do 400.000 cepljenk. Za Cognac smo cepili glavni sorti uniblanc in colombard, in tudi številne klone modrega pinota in chardonnaya za Šampanijo. »

Vendar je potrebno biti pri teh poslih zelo previden, saj se lahko konča z minusom, opozori Jožica, ki je po poklicu računovodkinja in ima zato številke dobro pod nadzorom.

A te tudi Jerneju niso tuje: ” Letos je bilo obnovljenih v Sloveniji 150 ha vinogradov, za leto 2021 je napovedan skok na 250 ha, a je treba počakati, da se to še uresniči. Nihanja v našem  trsničastvu so izjemna, v 2019 smo vsi trsničarji v Sloveniji cepili 12 milijonov cepljenk na 100 hektarjih, v letu 2020 pa pol manj, le 6 milijonov cepljenk  na 60 hektarjih.” Zato Jernej  predlaga:

 Sedaj je idealni čas za prestrukturiranje vinogradov, ker bi tako rešili več težav hkrati. Obnovili bi vinograde in s tem, ko bi krčili stare, za nekaj let zmanjšali udi presežke vin. Zato bi bilo bolje, da bi denar namesto za krizno  destilacijo namenili za obnove in s tem pomagali tudi trsničarjem. Vinograde bi pomladili  in  ti bi prišli v rodnost ob koncu krize in tako bi  vstopili v obdobje nove konjunkture s posodobljenimi vinogradi, ne pa s z bolnimi in na pol praznimi, s katerimi ne moremo biti konkurenčni. Zato skušam svetovati v to smer, da bi se tega zavedali vsaj profesionalci, saj vsi krize ne bodo preživeli.

Pivcu je treba dati vedno nekaj več

Trsničarstvo se začne s pridelavo podlag, te imajo sedaj vse svoje, iz 3000 trt za dve podlagi: SO4 in novejšo binova, bolj odporna na sušo in pospešuje dozorevanje, zato se na Dolenjskem dobro obnese. Za pridobivanje cepičev pa imajo posajen matični vinograd na 1,5 hekatarja, obdelava površin za oboje je celo poletje delovno zelo intenzivna. S  certificiranimi cepljenkami pokrivajo samo Dolenjsko, glavna trsničarska sezona pa je v tem času tik pred vrati, saj poteka januarja in februarja cepljenje, maja pa vlaganje cepljenk na njivi. To površine je za lažje vlaganje potrebno namakati, zato trsničarstva brez namakanja skorajda ni. Skoraj vse cepljenke Martinčičevih ostanejo na Dolenjskih gričih, zato jih pridelajo največ cvičkovih  sort vinske trte, tj. žametno črnino, kraljevino, laški rizling in seveda sedaj potrjeno slovensko modro frankinjo.”

»Čeprav se zdi, da je ta zgodba stara le dve leti, trsničarji vemo, da je za njo na Dolenjskem več kot 20 let dela. Vinogradniki so z njo že 20 let podsajali stare vinograde, je pa bila  vedno premalo obarvana. In ko je bil trend temnejših cvičkov, je bila modra frankinja kot naročena, hkrati pa je naraščalo tudi povpraševanje po frankinji kot samostojnem vinu. Sedaj gredo cvički spet v smer svetlejše barve, frankinja pa se na trgu utrjuje.«

Sam kletari dva tipa frankinje, svežo (classic) in bogatejšo, iz grozdja najstarejših trt, ki ga macerira. Na trgu pa je njihov glavni moto, da dajo pivcu vedno nekaj več tudi v cvičku, v njem je bilo vedno tudi nekaj zelenega silvanca. So člani konzorcija cviček PTP, že 20 let stekleničijo tudi buteljčni cviček. Letos prodaja tudi njim stoji, so se pa cvičkarji srečali s krizo že nekaj let prej.

Po ocenah je od 4 milijone litrov cvička  prodanega z računom le polovica, zato Jernej, kralj cvička leta 2018, pravi, da bi se morala profesionalizacija zgoditi ne le v pridelavi, ampak tudi v prodaji  cvička.

Tolerante sorte rešitev za ohranjanje  vinogradništva

Poleg klasičnih vinskih sort imajo posajene tudi številne sorte namiznega grozdja in 80 tolerantnih sort vinske trte, med njimi sauvignon gris, broner, muscaris, solaris, regent, pa križance s cabernet sauvignonom.

»Vse tolerantne sorte imamo posajene na ravnici ob domačiji v Šmalčji vasi in  letošnja izkušnja je, da se zelo dobro obrastejo, saj smo kljub 100-odstotni spomladanski pozebi trgali 60- odstotni pridelek. In če dajo dober rezultat tukaj, potem so na vinogradniški legi še veliko boljše. Poleg tega te sorte dozorevajo veliko prej, že konec avgusta, in je mogoče v naših pogojih  tudi v slabših letnikih pridelati dobro vino.«

Še vedno pa čakajo tolerantne sorte na vpis v sortno listo, slovenski vinogradniki pa so jih zadnja leta sadili ne glede na stroko, na kar Jernej odgovori: » Prav to, da praksa vedno prehiti stroko, je eden od razlogov, da sem se zaposlil v kmetijski svetovalni službi, ker sem to vedno čutil.

Oče mi je vcepil, da je treba pogledati, kako razmišljajo, kakšne sloge vin in izdelke imajo okrog nas in menim, da so prav tolerantne sorte lahko rešitev za opuščanje vinogradov na Dolenjskem. Letos je bilo na našem območju  posekanih veliko trt, predvsem zaradi staranja vinogradov in pridelovalcev. Poklicni vinogradniki teh površin ne morejo najeti, ker niso prilagojene strojni obdelavi, poleg njih  so zanje neuporabne zidanice. S tolerantnimi sortami bi imeli mlajši, ki bi se želeli ukvarjati z vinogradi po službi, veliko manj dela, saj jih je potrebno škropiti povprečno le dvakrat.

 Z Jernejem se strinja tudi Jožica: ” Ni res, da mladi danes nočjo delati, temveč ne morejo, ker delajo do pozno popoldne, potem pa imajo delo z družino. Nočejo pa vsega narediti na pol. Sicer pa zanimanje za te sorte med njimi narašča, toda potrebujejo tudi izkustvo, poskusiti želijo tudi vina.« Nekaj jih že vinificirajo  poskusno tudi v njihovi kleti.

 Martinčičevi iz Šmalčje vasi obdelujejo 14 ha, od tega 6 ha vinogradov in letno stekleničijo okrog 100.000 litrov vina, od tega okrog 80 odstotkov cvička, in desetino buteljčnih belih vin in enako penin. Glavnino dohodka predstavlja vinarstvo, vina prodajajo v gostinstvu in dveh trgovskih verigah. Letos spomladi so prodali 60.000 certificiranih cepljenk, največ seveda cvičkovih sort, pa modre frankinje in petino oz. 12.000 cepljenk tolerantnih sort.

 Cviček in mehurčki

Jernej Martinčič je bila leta 2018 cvičkov kralj  in dvakratni šampion z dvema cvičkoma (2017 na ocenjevanju Vino Slovenija v Gornji Radgoni. Zadnje desetletje pa so začeli polniti tudi klasične penine,  kot prvo rose penino iz modre frankinje, ki leži na kvasovkah 12 mesecev in je prejela letos na ocenjevanju Glass of Bubbly v Londonu zlato priznanje v kategoriji first date (priznanja podelijo v 20 kategorijah). Leta 2015  so prvič stekleničil še penino quatro momenti ( ime so izbrale vse štiri hčere), ki zori na kvasovkah najmanj 40 mesecev in je prejela zlato v kategoriji citrusnih in živahnih penin (zesty and zingy). Njihova tretja penina je penina plus ,ki zori na drožeh 24 mesecev,  penin  napolnijo okrog 10.000 steklenic.