V Sloveniji kmetijsko- okoljski ukrepi (KOPOP) za  ohranitev biotske pestrosti travinja v kmetijski krajini v okviru skupne kmetijske politike (SKP) EU niso učinkoviti, zato se še naprej redčijo vrste redkih rastlinskih in živalskih vrste, kot so zavarovani metulji in ptice na varovanih območjih in območjih Natura 2000 izginjajo. Kmetje kot varuhi oz. lastniki teh občutljivih habitatov, pa se v KOOP ukrepe neradi vključujejo. Skupina znanstvenikov iz različnih ustanov je zato dala pobudo za strokovno razpravo o prenovi dela teh ukrepov, predloge so predstavili na spletnem strokovnem posvetu sredi novembra v organizaciji Katedre za agrarno ekonomiko Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Sedanji KOPOP  ukrepi za ohranjanje posebnih traviščnih habitatov (HAB), posebnih traviščnih habitatov metuljev (HAB MET), habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) in steljnikov ( STE) so vsebinsko neustrezno opredeljeni, saj ne upoštevajo različnih tipov travišč, obenem dopuščajo kmetijske prakse, kot je gnojenje, siliranje, mulčenje, baliranje ki vplivajo na biotsko pestrost negativno. Ukrepi tudi  prostorsko niso usklajeni, saj se nekatera območja (VTR in MET) prekrivajo. Prav tako ne predvidevajo raznolikih pristopov, saj zahtevajo travišča v enakem ukrepu  glede na naravna izhodišča različne kmetijske prakse. Vendar pa ukrep HAB predpisuje sedaj enotno kmetijsko prakso za kar 20.000 ha različnih tipov travišč.  V nekatere ukrepe, npr. steljniki, pa je v obstoječem programu Natura 2000 vključenih premalo, le 77 ha v štirih manjših območij. Nekateri ukrepi pa so za izvajanje za kmete prezahtevni, in neustrezna tudi višina plačil zanje, in to brez vrednotenja uspešnosti predpisanih praks. Shemo ukrepov za  biotsko pestrost traviščnih habitatov bi bilo potrebno zasnovati na novo tako, da bodo ukrepi ciljno naravnani, hkrati pa je potrebno spremljati kazalnike stanja oz. dosežene rezultate, je opozorila dr. Tatjana Čelik iz Znanstveno raziskovalnega centra SAZU kot prva v nizu predstavitev raziskav in predlogov ukrepov za spodbujanje nadstandardnih kmetijskih praks.

Dobro za kmeta, dobro za naravo

Dr.Mitja Kaligarič iz Fakultete za naravoslovje in matematiko  pa je v svoji predstavitvi predal »žogico« kmetijcem. »Dejstvo je, da je mozaična kmetija krajina na območjih intenzivnega kmetovanja izginila. Krajina, kot je bila v Sloveniji na začetku 20. stoletja, najdemo sedaj le še v zakotnih delih Romunije, in Bolgarije.

V EU moramo s kmetijsko krajino nekaj narediti, ne moremo je zakleniti in dati pod stekleni zvon, tudi ne moremo parcialno ukvarjati z nekaterimi problemi. Najti moramo kompromisne predloge, da bo kmet zadovoljen tudi s  plačili in da bomo hkrati za naravo naredili več dobrega.

Opozoril je še, da se v Sloveniji na naravovarstveno občutljiva območja prepletajo še z  razvojnimi vprašanji in so obrobna tudi z vidika razvoja kmetijstva, socialnih težav. Naravovarstvo je zato priložnost tudi za kmetijstvo. Kako mu dodajati vrednost. je domača naloga za agrarno ekonomsko stroko, da se začne s temi vprašanji  ukvarjati bolj resno. Te ukrepe (okoljske ) je treba vključevati v upravljanje kmeti in, to je nov izziv, ki se ga moramo lotiti resno, je sklenil dr. Kaligarič.

 Izjemno poslabšanje v zadnjih 20 letih

Stanje biotske pestrosti se nam zato ne glede na vse ukrepe v dvajsetih letih izjemno poslabšalo, saj je le malo površin, ki so v tako ugodnem. Toda tudi pri oblikovanju novih ukrepov naleti stroka na ovire, kot so podatkovne bele lise za nekatera območja, zato se bodo najprej osredotočili na območja Natura 2000. Tudi na teh 38 odstotkih slovenskega ozemlja de je po vstopu v EU stanje izjemno poslabšalo, in ne zadošča več za gensko povezljivost ogroženih populacij. Ključni problem pri izvajanju ukrepov je še vedno prostovoljna vključevanje vanje, zato predlaga okoljska stroka, da bi določene kmetijske prakse, ki najbolj negativno vplivajo na biotsko pestrost, vključil v novem obdobju SKP v pogojenost (kot se bo imenovala v prihodnje navzkrižna skladnost) ali v plačila Natura 2000.

Konkretno pa za ukrep HAB predlagajo dovoljeno pašo samo na suhih traviščnih karbonatnih tleh, z obtežbo 0,3 GVŽ , brez dohranjevanja živali. Dovoljeno gnojenje  do 40 kg duška po hektarju bi ukinili, prav tako gnojenje z organskimi gnojili, nepokošena pa naj bi ostalo do 30 odstotkov travnika. Na traviščnih habitatih metuljev, kjer sedaj ni dovoljena košnja med 15.6 in 30.9, pa predlagajo opredelitev višine košnje 15 cm nad tlemi, in to le spomladi ali jeseni, ter mozaično košnjo za več kot 10 ha obsegajoče travnike.  

Večino legel ptic propade v času oranja

Na travniških površinam Slovenije močno upadajo tudi populacije ptic, med njimi gnezdilke na travnikih in njivah, še najbolj poljski škrjanec, ki gnezdi na Ljubljanskem barju, pa hribski škrjanec, ki domuje na Vipavskem in Goričkem, ter priba in prepelica, je predstavila Katarina  Denac iz Društva za ohranjanje in opazovanja ptičev (DOPPS).

Razlog za to je, da obdobje njihove gnezditve sovpada s kmetijskimi opravili na njivah – oranjem, brananjem , sejanjem nanosom fitofarmacetskih sredstev in  mineralnih gnojil Večina legel pa propade v času oranja in brananja, delno pa tudi zaradi pomanjkanja hrane na njivah, ker na njih uporabljajo fitofarmacevtska sredstva. Zavodu za varstvo narave Slovenije in kmetijskemu ministrstvu so zato predlagali več ukrepov, glavni pa je praho, kot enega  poglavitnih za vse vrste habitatov in ptic. Trendi gnezditve ptic  se poslabšali zlasti odkar je bila v EU z 2008 ukinjena  obvezna praha ukinjena. Nadalje predlagajo cvetne pasove (posejan cvetoče rastline), ohranjanje golih zaplat za poljskega škrjanca (.ok 25 m2), zakasnjeno obdelava njive ( pred 10. 3 ali po 25. 5). za nemoteno gnezdenje pribe, za ohranjanje kosca pa košnjo po 1.8. in košnjo iz sredine travnika navzven. Pri poskusu, ki so ga izvedli na Ljubljanskem barju, Cerkniškem jezeru in Planinskem polju so v pilotnem projektu, v katerem s o sodelovali AKTRP, Zavod RS za varstvo narave in MKGP, preverili, kakšen način košnje bi bil najbolj ustrezen za ohranjanje nekaterih gnezdilk, da bi lahko določili ukrep pozne košnje  za vključene GERK-e.

Nastja Kosor, je predstavila rezultate projekta,ki se zaključuje januarja 2021. Letos so vključeni kmetje kosili po 1.8., razmišljajo pa o tem, da bi conirali območja gnezdilk in glede na to določili tudi višino plačila.