Vinarstvo in vinogradništvo je pandemija korone v kmetijstvu najbolj prizadela, novembra in decembra, ko vinarji ustvarijo polovico letnega dohodka, pa je prodaja skorajda ustavljena. Zaloge vina v Sloveniji, uradno evidentirane 31. julija, so se vzpele na 45 milijonov litrov, kar je bistveno nad desetletnim povprečjem. O tem, kako ukrepati naprej, so razpravljali predstavniki stroke na zasedanju Javne službe v vinogradništvu.

Kakovost pravkar vkletenega letnika 2020, ki zaradi zaustavljene prodaje v gostinstvu predstavlja le skrbi in zalogo, pa je, kot so predstavili strokovnjaki treh pooblaščenih kmetijskih zavodov – Maribor, Nova Gorica in Novo mesto, dobra. Pridelovalne razmere so bile v Podravju in na Primorskem dobre, medtem ko je trgatev v vseh treh okoliših v Posavju prepolovila, ponekod pa tudi zdesetkala spomladanska pozeba. Najhuje je prizadela v tej deželi najpomembnejšo sorto žametno črnino, pa tudi laški rizling, saj so pozebli najbolj vitalni vinogradi na najboljših legah, bolje pa so jo odnesle manj kakovostne lege, na katerih trta odžene pozneje. V Posavju se zato s presežki letos ne ukvarjajo, so jih pa imeli prejšnja štiri leta. Bolj jih skrbi še večje opuščanje vinogradov, zato je Jernej Martinčič, specialist za vinogradništvo na KGZ Novo mesto, predlagal, da naj država raje kot zeleno trgatev na tem območju spodbuja prestrukturiranje vinogradov. Ti so v slabem stanju že zaradi kapi vinske trte (esce) in trsne rumenice, na ta način pa bi imeli več mladih vinogradov v času vinogradniške rasti, ki sledi krizam.

V Podravju in na Primorskem je letošnji letnik količinsko primerljiv s povprečnimi, na ormoško-ljutomerskem območju ga je sicer zmanjšalo neurje s točo 30. avgusta, prav tako je bila toča na 110 hektarjih vinogradov na Krasu. Natančnejših številk na osnovi prijave pridelka v register pa še ni, tudi zaradi počasnejšega delovanja upravnih enot v razmerah pandemije.

 KRIZNI UKREPI ZA VINOGRADNIŠTVO V EU ŽE PODALJŠANI V 2021

Mojca Jakša z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je povedala, da je bilo za vinogradniško-vinarski sektor v Sloveniji izplačanih 8,76 milijona evrov. V okviru ukrepov PKP so lahko vinarji prejeli pomoč v obliki temeljnega dohodka, ki se je izključevala s pomočjo zaradi izgube dohodka – to je koristilo 1624 vinarjev, ki jim je bilo izplačanih malo manj kot tri milijone evrov. Za zeleno trgatev se je odločilo 81 vinogradnikov, ki na 126 hektarjih niso imeli druge rešitve in jim je bilo izplačanih 250.000 evrov. Za krizno skladiščenje vina se je odločilo le 16 vinarjev, za kar so prejeli 70.000 evrov. Največ – 5,5 milijona evrov je bilo izplačanih za krizno destilacijo sedmih milijonov litrov vina, za kar se je odločilo 30 velikih kleti.

Večina slovenskega vina je bila destilirana v Italiji in na Hrvaškem, saj tri večji destilarji v državi – Dana, Fructal in Kejžar – zanjo zaradi nizkih cen etanola na svetovnem trgu niso bili zainteresirani. Nekaj zapletov je bilo z destilacijo tam (gre le za nekaj tisoč litrov vina), kjer so nekateri vino destilirali v manjših destilarnah (oz. žganjekuhah), v katerih pa nimajo izkušenj z obvezno denaturacijo po predpisih EU (saj se na trgu lahko pojavi le kot razkužilo). Mojca Jakša je zato opozorila, da je treba pogodbe sklepati izključno z registriranimi destilarnami in da je Evropska komisija krizne ukrepe za vinogradništvo in vinarstvo kot izjemno prizadeti dejavnosti že podaljšala v leto 2021. To pomeni, da bo ukrep destilacije in skladiščenja financiran tudi prihodnje leto iz obstoječih nacionalnih ovojnic za vino. V Sloveniji bi bilo treba sektorju zagotovi dodatna sredstva iz proračunske rezerve za 2021, kar je vlada že potrdila, zakon pa je v obravnavi v državnem zboru. Vinogradnikom in vinarjem so na voljo še nekateri drugi ukrepi – odlog plačila katastrskega dohodka, znižanje zakupnine kmetijskih zemljišč idr.

PRAVA SLIKA KRIZE ŠELE MARCA

Dušan Brejc, direktor Vinske družbe, je predlagal krizno destilacijo za prihodnje leto že spomladi, ker bodo vinarji zaradi padca prodaje in dohodka v zelo težkem položaju. Če bo upravičencev še več, bo potrebno razmisliti, kje vzeti denar. Pravo stanje v sektorju pa bo znano šele po zaključku bilanc marca 2021. Roman Štabuc iz KGZ Maribor je poudaril, da je korona vinogradnikom odnesla polovico letne prodaje samo novembra in decembra, zato jim je treba pomagati, saj vinogradi »kopnijo kot lanski sneg.« »Dobrih pet milijonov evrov je prejelo nekaj več kot 20 ljudi. Ali se naša država zaveda, da je čisti alkohol kot razkužilo vreden več kot 50 milijonov evrov, vinogradniki pa zanj ne dobijo nič? Kot država kupujemo razkužila drugje – začnimo se že obnašati kot dober gospodar ali pa bomo nenehno odvisni od drugih.«

ČE BODO OBUPALI VINOGRADNIKI, BODO POSLEDICE DOLGOROČNE

O posledicah krize na trgu vina smo vprašali tudi tri slovenske vinarje. »Gostinstvo je v celoti zaprto, ima pa rahel trend rasti prodaja v trgovinah, kjer pivci kupujejo vina eno kakovostno stopničko višje. Toda še vedno ostaja težava z neprodanimi svežimi vini. Izvoz je padel na polovico lanskega v ZDA in Azijo, a pomembno je, da ohranimo stike s temi trgi. Imeli bomo izpad novoletne prodaje, ki pomeni polovico letne prodaje, in na trgu se že dogajajo nižanja cen. Zlasti nekateri večji vinarji, ki so prišli v dejavnost iz drugih sektorjev, izgubljajo živce in nam rušijo trg,« ugotavlja Silvan Peršolja, direktor kleti Brda. Dodaja, da je jasno, da je del pridelka potrebno umakniti, ker bo sicer padec cen takšen, da jih ne bo mogoče povrniti na prejšnjo raven še vsaj štiri leta. Toda neetično je nižati cene potem, ko so nekaterim vinom, npr. refošku, leta gradili ime. V briški zadružni kleti jih skrbi, da bodo nekateri vinogradniki izgubili voljo do dela, zato bi morali pomagati zlasti tistim, ki živijo samo od vinogradništva, sicer bodo posledice dolgoročne.

BOJIMO SE POMLADI

Na družinski vinogradniško-vinarski kmetiji Simona in Nine Druzovič v Vitomarcih v Slovenskih Goricah se je začel prejšnja leta prodajni vrvež vin Sisi že med trgatvijo. Letno iz 10 hektarjev vinogradov napolnijo 90.000 steklenic in jih večino prodajo v tujino, manjši delež pa eni od trgovskih verig v Sloveniji. »Lansko leto smo že septembra in oktobra pripravljali pošiljke za tujino, toda naročil z Nizozemske, iz Belgije, Velike Britanije letos ni. V kleti je še 60 % letnika 2019 in celoten zelo dober letnik 2020. Prodaja je slabša tudi v slovenskih trgovinah, v katerih kupci raje kupujejo cenejša tuja vina, zato je veliko odvisno od njihove ozaveščenosti in odločitev. Že letos smo dali v destilacijo 10.000 litrov, česar si ne želimo, saj je na trgu to vino vredno veliko več kot 80 centov. Prodajo prek spletne stani pa smo morali umakniti, saj so nas naši izvozniki opozorili, da smo z nižjimi cenami njihova konkurenca. Tudi nakupov za poslovna darila ni, zato se zelo bojimo pomladi,« nam je dejala Nina Druzovič, ki skrbi za prodajo vin Sisi.

Matej Zaro

Na Obali je zaradi poletnega turizma le za odtenek bolje kot na Štajerskem, a večji družinski vinarji so pred izzivom, ali bodo vzdržali do pomladi. Med njimi je tudi vinogradnik in gostinec Matej Zaro iz Izole s 23 hektarji v ekološki pridelavi. Lani so prvič zarodili vsi njihovi vinogradi, zato bodo napolnili 70.000 do 100.000 steklenic, saj je večina vin letnika 2019 in 2018 še na zorenju.

»V prvem valu smo uveljavljali le ukrep za skladiščenje vina in za 8000 litrov prejeli 800 evrov, kar je manj, kot smo imeli stroškov z dokumentacijo. Prejeli smo tudi pomoč po površini, a le za polovico vinogradov. Za skladiščenje letošnjega odličnega vinskega letnika sem najel dodatna skladišča, še sreča, da sem jih sploh dobil. Ne želim po 0,8 evra destilirati vin, ki so na trgu vredna osem do 10 evrov po steklenici. V kleti je še pol letnika 2019, izpad prodaje je 50 %. Malo se odpira le prodaja vin v ZDA, Veliki Britaniji, Švici in Lihtenštajnu, skupaj na ravni 40 % lanskega izvoza, kar je ravno toliko, da ostajamo poslovno živi. Na čakanju imamo pet zaposlenih v gostinstvu, ki jih ne želimo izgubiti. Poletna sezona z domačimi gosti je bila dobra, a je vinska kultura pri tujih gostih višja. Razen omenjenih nismo deležni nobenih drugih ukrepov pomoči. Načrtovane naložbe smo zato prestavili na pozneje. Nihče od nas ne želi služiti na račun države, radi bi pa delali. V tujini smo cenjeni, doma pa gledajo na nas skoraj kot na »pijančke«, meni Matej Zaro.