Število živinorejskih kmetij  v Nemčiji- tako z molznicami kot prašiči močno upada. Za to obstajajo socialni in ekonomski razlogi. Hkrati se na preostalih gospodarstvih povečuje število živali.

Eden od razlogov za zmanjševanje števila lastnikov živali v Nemčiji so verjetno vedno večje zahteve in padec dohodka od živinoreje. Negativne posledice imajo  še tekoče družbene razprave o živinoreji in zaščiti podnebja ter o uživanju mesa. V vsakem primeru so posledice vse večjega gospodarskega in družbenega pritiska na lastnike živali jasne.

Nemški Zvezni statistični urad (Destatis) v okviru sedanjega kmetijskega popisa ugotavlja, da je med živinorejskimi kmetijami  opazen trend koncentracije, zmanjšuje se tudi čreda živali, vendar ta razvoj spremlja še večji upad števila živinorejskih kmetij. Posledično se povprečno število živali na kmetijo povečuje. 

Število prašičerejcev se  je  v zadnjih 10 letih zmanjšali za 40 odstotkov oziroma za približno 13.000 kmetij – na dobrih 20.000 kmetij, afriška prašičja kuga in koronakriza bosta ta upad še  pospešila.

 Naraščajoča koncentracija prireje je jasno razvidna iz prašičereje: po eni strani se je število kmetij s prašičerejo v zadnjem desetletju skoraj prepolovilo (-47%). Po drugi strani pa se je populacija prašičev v istem obdobju zmanjšala le za 4 odstotke.

Zmanjševanje števila prašičerejskih kmetij v Nemčiji po podatkih Zveznega statističnega urada

Medtem ko je vsaka kmetija leta 2010 v povprečju redila 459 prašičev, je bilo leta 2020 na gospodarstvu  že 827 prašičev oz.  skoraj dvakrat več. Povečuje se tudi specializacija preostalih kmetij z živinorejo, ugotavlja Destatis. To velja predvsem za prašičjerejske, pa tudi perutninske farme. Na 14.200 kmetijah, ki redijo izključno prašiče, je bilo rejenih 72 odstotkov vseh  prašičev.

 Pred desetimi leti je vrata farme zaprlo 36.000 prejcev molznic, novembra 2020 je bilo po nemški statistiki  le dobrih 57.000 rejcev molznic.

 Posodablja se tudi način reje. Leta 2020 je bilo v privezanih hlevih le 10 odstotkov vsega goveda. Dobra polovica (52%) gospodarstev z privezovanjem deluje v kombinaciji s pašo. V reji prašičev pa se je povečal delež stojišč s popolnoma letvenimi tlemi. Leta 2010 je bilo približno dve tretjini (67 odstotkov) vseh prašičev na popolnoma letvenih  tleh, do leta 2020 pa 79 odstotkov. Drugi načini reje, na primer  na globokem nastilju, je bilo samo štiri odstotke rej.

Število ekoloških kmetij in obseg ekološko obdelanih površin se zvišuje

 Število ekoloških kmetij se je v primerjavi z letom 2010 povečalo za približno 9.900 (+ 60%). Tudi ekološko obdelane površine so se znatno povečale, in sicer za 69 odstotkov na 1,6 milijona hektarjev leta 2020. Delež obdelovalnih površin glede na celotno kmetijsko površino se je tako povečal s 5,6 na 9,6 odstotka.

 Tudi živinoreja po ekoloških merilih se je še naprej povečevala, čeprav je njen delež v celotni prireji – zlasti prašičev – zelo majhen. Po podatkih Destatisa se je število kmetij z ekološko rejo živali v zadnjih desetih letih povečalo za 43 odstotkov na približno 17.500. To je približno 10 odstotkov vseh živinorejskih kmetij. V ekološki reji je v Nemčiji približno 8 odstotkov goveda, v prašičereji pa ekološko kmetovanje ne predstavlja niti 1 odstotka prireje.