Težko je najti prave besede, ki bi pravilno opisale prašičerejo na Danskem. Država, ki je željna znanja in izpopolnjevanja, je svetel zgled v prašičji industriji. Dobro zna oceniti tudi svoje pomanjkljivosti in jih že vnaprej odpraviti.

Obstajajo močni argumenti, da je prav danska prašičereja tista, po kateri se zgleduje svet v 21. stoletju. Danska s svojo proizvodnjo in trženjem prašičev daje globalni vzor tej prireji. Ta trditev je zanimiva, če pogledamo statistične podatke Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je med šest najboljših proizvajalcev svinjine na svetu uvrstila Kitajsko, ZDA, Nemčijo, Španijo, Brazilijo in Vietnam. Toda učinkovitost je relativen pojem, ki ponazarja to, da iz manj dobimo več.

Danci so po skoraj vseh merilih konstantno dokazovali, kako je mogoče iz manj vložka imeti večji prirast prašičev in proizvesti več prašičjega mesa. Dosledno upoštevajo vse trenutne (in prihajajoče) predpise za nadzor bolezni, zdravja in dobrega počutja živali ter za nadzor nad delovno silo in klavnicami. V prireji in predelavi je zaposlen razmeroma mlad, izobražen kader, ki se usmerja v raziskave na tem področju, predvsem pa se posveča možnostim prodaje (strankam) in izvozu.

DANSKA NA PRVI POGLED

Danska je razmeroma majhna država s 43.094 km2. Ima zmerno podnebje z milimi, vetrovnimi zimami in hladnimi poletji. Če poleg tega upoštevamo, da ima dokaj ravninsko pokrajino z nizkimi vzpetinami in hribi, je idealna za kmetijstvo, še zlasti prašičerejo. Večina danskih zemljišč se uporablja za kmetijsko proizvodnjo (63,4 %). Ključni kmetijski pridelki so ječmen, pšenica, krompir, sladkorna pesa, svinjina, mlečni izdelki in ribe. Danska ima šest milijonov prebivalcev, glavno mesto Kopenhagen pa je največje mesto v državi z 1,3 milijona prebivalcev.

PRIREJA PRAŠIČEV SVETOVNEGA RAZREDA

Neizpodbitno je, da so danski rejci prašičev razred zase tudi v svetovnem merilu, ko gre za največje število preživelih pujskov. Statistika je jasna, povprečna uspešnost danske prašičereje je 30,5 pujska na samico na leto. Danci so tako dobri v prireji prašičev, da njihove mlade pujske za nadaljnjo prirejo kupujejo tudi kmetje iz sosednje Nemčije.

V zadnjem času so tudi poljski kmetje odkrili, da Danci po konkurenčnih cenah redijo zdrave pujske. Zato je zacvetel izvoz živih prašičev z Danske na Poljsko. Danski rejci so na splošno mlajši, bolj inovativni in bolj povezani kot drugje. Prav tako jih podpira organizacija za raziskovanje prašičev (v lasti in plačilu kmetov), ki vlaga v raziskave na področju genetike, dobrega počutja živali, zmanjševanja antibiotikov in nešteto drugih ključnih tem, ki so pomembne za prihodnost prašičereje.

UČINKOVITA PREDELOVALNA INDUSTRIJA

Danski kmetje, tako kot vsi ostali, potrebujejo učinkovito, razširjeno predelovalno industrijo, ki presega vrata kmetije. Za zgled si lahko vzamemo tudi njihov marketing in izvoz končnih produktov. Glavni danski predelovalec

Danish Crown, eden izmed treh najboljših predelovalcev prašičjega mesa na svetu, je v lasti kmetov. Tako imajo danski kmetje velik delež v prašičerejski verigi. Ta veriga letno vključuje približno dva milijona ton prašičjega mesa in ustvari za skoraj štiri milijarde evrov izvoza. Dve tretjini vsega prašičjega mesa, ki ga priredijo in predelajo delajo, Danci izvozijo. Danska je verjetno najbolj izvozno usmerjena prašičereja na svetu.

Kako je Danski to uspelo? Danska industrija je željna znanja in se zaveda novih izzivov. Prav tako je pod pritiskom ekonomike in se vsled tega nenehno spreminja. Število prašičev se iz leta v leto povečuje, vendar pravijo, da imajo na tem področju, še posebej pri predelavi, še rezerve, da bi delovali s polno zmogljivostjo. Preveč prašičev namreč prodajo v Nemčijo in na Poljsko, namesto da bi jih predelali na Danskem.

Dansko raziskovalno središče za prašiče za večje finančne dohodke spodbuja več zakolov doma in izvoza predelanega mesa ter s tem ustvarjanje delovnih mest v prašičji industriji znotraj Danske. Razbija tudi meje glede uporabe antibiotikov (testira, kako zmanjšati uporabo antibiotikov na nič), raziskuje najboljše načine vzreje, ključni vprašanji sta tudi prepoved kastracije in prirezovanja repov.

PRIHODNJI IZZIVI

Danci že vnaprej iščejo in prepoznajo izzive in nevarnosti. Zavedajo se, da je izvoz živih prašičev dvorezen meč, ki rejcem sicer prinaša prihodek in dobiček, vendar ogroža danske predelovalce. Celotna industrija je zelo občutljiva tudi na posledice izbruha afriške prašičje kuge ali drugih bolezni, ki zahtevajo karantensko omejitev gibanja prašičev.

Drug izziv je velikost maternice samice. Ali Danci res lahko še naprej iz leta v leto povečujejo število pujskov, ki jih povrže ena svinja? Pa tudi, ali bosta danski Danish Crown in nemški predelovalec mesnin Tönnies, dva velikana predelave mesa, lahko preživela, ko se bodo njune strategije začele križati?