Letos obeležuje obletnice kar petih zavarovanih območij v Sloveniji – 40. let Kozjanskega parka, 60. let Triglavskega narodnega parka, 25. let Parka Škocjanske jame, 20. let Krajinskega parka Sečoveljske soline in 10. let Krajinskega parka Radensko polje. Zavarovana območja v Sloveniji zajemajo 2.701 km2, kar je 13,3 odstotka ozemlja države. Prizadevanja za varovanje tistih območij narave, kjer so strnjena največja bogastva in lepote narave, imajo v Sloveniji že dolgo zgodovino.

regijski park Kozjanski park je eno najstarejših širših zavarovanih območij v Sloveniji in večji del parka je uvrščen med  območja Natura 2000.. Narava in človek sta se v tisočletjih skupnega življenja neločljivo povezala ter s svojim ravnanjem vplivata eden na drugega.

Kozjanski park obsega 206 km2 območja, ki ga sestavljajo gozdnato hribovje z otoki suhih travišč, sadjarsko gričevje in mokrotne doline ob vodotokih. Razgibanost površja ustvarjajo hudourniške grape in pojavi osamelega krasa – vrtače, brezna, jame. Bogata geodiverziteta ustvarja pogoje za izjemno biodiverziteto – pestrost živalskih in rastlinskih vrst.

V zavarovanem območju je kar 66 naravnih vrednot in 8 naravnih spomenikov. Z zavarovanim območjem upravlja Javni zavod Kozjanski park, ki ga je ustanovila država. V štirih desetletjih so v javnem zavodu opravili vrsto raziskav, vrednotenj, dokumentiranj in izvedli številne uspešne projekte, ki so pripomogli k ohranjenosti, prepoznavnosti in ugledu zavarovanega območja v Sloveniji kot tudi izven meja.

Štiri desetletja so ustvarila več dobrih parkovnih praks, ena najbolj uspešnih in prepoznavnih je zagotovo oživljanje in ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov. Kozjanski travniški sadovnjaki so evropsko pomembna varstvena območja – življenjski prostor redkih in ogroženih vrst ptic in nepogrešljiva podoba kozjanske krajine. Da so na pravi poti, dokazuje poročilo o štetju ptic v letu 2020, ki kaže izboljševanje stanja, in številni novo zasajeni visokodebelni travniški sadovnjaki znotraj zavarovanega območja. V sadovnjaku Kozjanskega parka vzgajajo in skrbijo za 117 tradicionalnih in avtohtonih sort jablan in 57 sort hrušk, kar je izjemnega pomena za ohranjanje genske raznovrstnosti.