Vipavska dolina ima izjemno ugodne pogoje za pridelavo hrane, zato ji pravijo tudi rajski vrt, toda zadnja leta imajo kmetje vse več težav z ekstremnimi sušami, poplavami, pozebami in močnimi vetrovi. Strokovne organizacije zato intenzivno iščejo rešitve za pomoč kmetijstvu, zadnja leta tudi v okviru projekta Life ViVaCCAdapt, v katerem se je povezalo na območju Vipavske doline šest partnerjev: glavni partner Razvojna agencija Rod iz Ajdovščine in Občina Ajdovščina, Hidrotehnik, Inštitut za vode RS, Bo-Mo in Biotehniška fakulteta iz Ljubljane v sodelovanju s kmeti. Dve glavni rešitvi, sistem podpore za namakanje in zelene protivetrne zaščite, so predstavili v okviru spletne konference z več kot 80 udeleženci iz različnih sektorjev: kmetijstva, varstva narave, upravljanja voda in drugih zainteresiranih deležnikov, ki delujejo na nacionalni in regionalni ravni v istem prostoru in imajo skupen interes, da ga ohranjajo.

Patricija Štor, vodja projekta, je na predstavitvi poudarila, da so razvili rešitve, ki bodo uporabne ne le za razvoj kmetijstva v Vipavski dolini, temveč za celotno Slovenijo. Projektno partnerstvo je poleg strategije prilagajanja podnebnim spremembam v občini Ajdovščina razvilo pilotni sistem podpore odločanju o namakanju (SPON) in zelene protivetrne zaščite.

 VZPODBUDNI FINANČNI IN OKOLJSKI UČINKI

V SPON v Vipavski dolini sodeluje 35 kmetij, ki jim omogoča namakanje rastlin, aprila 2017 so izvedli javno naročilo za nakup sond za merjenje vode v tleh, te so razporejene po posameznih parcelah in povezane s komunikacijskimi enotami. Uporabniki pa so obveščeni o potrebnih ukrepih namakanja prek spletnega računa. Kmetje so zadovoljni, nekateri so se že odločili za nadgradnjo svojih sistemov.

Dr. Marina Pintar z Biotehniške fakultete je poudarila, da na osnovi podpore kmetje porabijo za namakanje do četrtino manj vode, prednosti so torej finančne in okoljske, zmanjšuje pa se tudi nenadzorovana porabe vode. Dodala je, da je na svetovni ravni kmetijstvo največji porabnik vode, za pridelavo hrane je aktiviranih 55 % vseh vodnih virov na Zemlji. V EU je delež porabe vode nižji od 30 do 60 %. V Sloveniji je delež porabe vode v kmetijstvu manj kot odstotek, saj imamo namakanih premalo površin, trenutno le 6000 hektarjev. Bolje bi morali izkoristiti vire, ki jih imamo v Vogrščku, Dravskem kanalu in številnih akumulacijah, vendar pa prav na južnem Primorskem, kjer je intenzivna pridelava, vode primanjkuje.

Katarina Bezjak iz Bukovice pa je zastavila vprašanje, na kateri stopnji je sanacija sistema Vogršček, saj kmetje vodo potrebujejo, ker v rastlinjakih ne dežuje. Tomaž Primožič iz sektorja za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odgovoril, da naj bi bila sanacija končana do konca leta 2021. Naložba je vredna 10 milijonov evrov, pri čemer je 3,8 milijona evrov iz sredstev kmetijskega ministrstva. Akumulacijo začenjajo polniti ta mesec, cilj je začetek namakalne sezone 1. marca letos. V načrtih pa je temeljita sanacija razvodnega sistema v prihodnjem programskem obdobju, za kar je že pripravljeno pismo o nameri med MKGP in MOP, saj je Direkcija za vodo upravljalec akumulacije in pregrade.

40 KILOMETROV PROTIVETRNIH ZAŠČIT KOT PREDNOSTNI CILJ

Osnovni cilj protivetrnih zaščit je zmanjšanje erozije in izhlapevanja vode iz odprtih kmetijskih površin. Vipavska dolina je znana po močni burji, zlasti februarja piha tudi 200 kilometrov na uro ter odnaša sveže zorano rodovitno zemljo. Zasaditve drevja in grmovja za zaščito pa opravljajo več vlog v prostoru. V okviru projekta so aprila 2018 pripravili elaborat, v skladu s katerim so pod vasjo Dolga Poljana posadili 1223 sadik avtohtonih dreves in 152 sadik grmovja za protivetrno zaščito. Izkazalo se je, da so se najbolj obnesle sadike, ki so merile ob sajenju od 80 do 100 centimetrov, in avtohtone drevesne vrste. Iglavci v Vipavsko dolino ne sodijo, saj se krošnje v močnem vetru hitro posušijo. Čeprav kmetje menijo, da so zaradi zaščite ob del obdelovalnih površin, pa študije kažejo, da se lahko na tako zaščitenih zemljiščih pridelek poveča do 30 %. Zastavljeni eksperiment pa potrjuje, da je zaščita v Vipavski dolini učinkovita.

»Vipavska dolina je šolski primer tega, da sta za optimalno rabo kmetijskih zemljišč potrebna raznolikost ter sodelovanje kmetijstva in narave. Vemo, da nam burja odnaša prst, in MKGP zato uvršča vzpostavitev novih 40 kilometrov protivetrnih zaščit med nujne ukrepe strateškega načrta za 2023–2027. Sodelovanje kmetov v tovrstnih projektih je nujno, saj edino z vključevanjem sistem lahko deluje v praksi. Sistem SPON in zeleni protivetrni pasovi sta dva konkretna projekta, ki že kažeta rezultate v Vipavski dolini. Protivetrni zaščitni pasovi prinašajo koristi za kmete za prilagajanje na podnebne spremembe, prispevajo pa tudi k ohranjanju biotske pestrosti. Rešitve, ki pozitivno vplivajo na okoljske in kmetijske ukrepe, so tisto, kar si želimo, da bi se razširilo po Sloveniji,« je dejal Tomaž Primožič.

Mateja Žvikart z Zavoda RS za varstvo narave pa je poudarila, da vsak zeleni pas še ne opravlja ekološke vloge. Zato je pomembno, da mejice kot protivetrna zaščita opravljajo čim več vlog hkrati in so čim bolj razslojene – iz trav s cvetočimi rastlinami, zelišči, nad njimi je grmovje in na vrhu drevesne krošnje. Takšna zaščita daje zavetje številnim živalim, ki imajo pomembno biotsko vlogo tudi na pridelovalnih površinah. Z vstopom v EU pa so začele mejice v praski izginjati – zaradi pravil risanja GERK-ov so imeli kmetje namreč težave, in da ne bi bili kaznovani, so jih začeli odstranjevati. Zato si naravovarstveniki prizadevajo, da bi bile v prihodnje vključene v sistem ukrepov kmetijske politike na vseh območjih.

Udeleženci spletnega posveta so iz prakse še poudarili, da so mladi kmetje veliko bolj naklonjeni sodobnim pristopom v kmetijstvu in varstvu narave, zato je zelo pomembno izobraževanje.