Vinogradniško-vinarska kmetija Protner je znana kot prva turistična kmetija na vodolski vinski cesti pri Malečniku, na enem od krakov mariborske vinske ceste. Z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji so se začeli ukvarjati 1970, torej so lani praznovali natančno pol stoletja, odkar se ukvarjajo z gosti. Ledino pa so orali leta 1983 tudi kot prvi zasebni polnilci vin na mariborskem območju. Družina živi na istem posestvu že od 1668, že celih 353 let, ko so v šempetrski kroniki zapisali, da sta bila na posestvu organist in učiteljica, vsi kasnejši rodovi pa kmetje.

Z vinogradništvom in vinarstvom se ukvarjata brata Miran in Bojan, slednji je tudi nosilec kmetijskega gospodarstva, ter njegova družina: žena Darja, sinovi Denis in Kristijan, oba zaposlena doma, ter Mitja, ki ni zaposlen v kmetijstvu, vendar pa živi doma in prav tako pomaga.

Celotna kmetija je velika 19 hektarjev, od tega je devet hektarjev vinogradov, 4,5 hektarja gozda in štirje hektarji travnikov. Dve desetletji so se ukvarjali s pridelavo jabolk in breskev, kar so pred desetletjem opustili. Če bi hoteli ohraniti še sadjarstvo, bi morali posodobiti starejši sadovnjak, v katerem so pridelovali sorte jabolk idared, elstar in zlati delišes. Ker pa so njihove površine bolj primerne za vinogradništvo, so se specializirali le za to dejavnost, tako da predstavlja vino 60 %, turistična dejavnost, ki so jo leta 2008 nadgradili s prenočišči v šestih apartmajih oz. za enajst oseb, pa 40 % dohodka. Na kmetiji je bilo vedno tudi veliko sliv, zato se že tradicionalno ukvarjajo z žganjekuho, ob hiši pa imajo tudi oboro z jeleni damjaki.

V obori so damjaki, ki jih predelajo v salame.

V VODOLAH ŽIVAHNO VSAK KONEC TEDNA

Prvo veliko prelomnico na kmetiji predstavlja letnica 1970, ko so začeli z gradnjo nove vinske kleti z manjšim prostorom nad njo za turizem. Ker so imeli ob gradnji kleti težave s plazom, so objekt sanirali, novejši del kleti razširili in dela do 1988 tudi zaključili, vključno s prostori za 60 gostov nad njo. Obiskovalci pa so pri njih že pred tem radi posedeli na dvorišču ob kozarcu vina in dobri domači hrani. Po tem so znani še danes, saj redijo prašiče, da je štajerska tünka in vse druge mesnine, vključno z jelenovo salamo, zares iz njihove predelave, tako kot vina. Darja, po poklicu gostinka, doda k temu še zelenjavo, v marmelade predelano sadje in štajersko gibanico, kar tudi s krožnikov tujih gostov najprej izgine. Prednost turizma Protner je, da imajo v okolici Maribora goste skorajda »na pladnju«, saj meščani od nekdaj zahajajo konec tedna na okoliške griče z vinogradi in kmetijami. Vodolska vinska cesta s šestimi profesionalnimi vinarji, vključno z Meljskim hribom in Malečnikom pa dvanajstimi, je tudi ena uspešnejših v Sloveniji. In to kljub temu, da jim država pri razvoju – razen s tablami, pa še te so prej uredili sami – ni skorajda nič pomagala.

Bojan Protner pojasni uspešnost vseh ponudnikov: »Lahko rečem, da vinska cesta Vodole živi vsak vikend, ni se treba najavljati, ker imamo vsi odprto, medtem ko marsikje po Sloveniji, tudi v najbolj turističnih delih, večina kmetij odpre vrata še vedno le najavljenim gostom.«

  Denis in Kristijan pred stekleničkami z žganjem in likerji . Tradicionalno se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo žganjekuho, gostje v lični embalaži odnesejo domov vinsko žganje, sadjevec in različne likerje.

KONKURENCA PONUDNIKOV SE JE POVEČALA

Tako v turizmu kot v vinarstvu se zgledujejo po kolegih v Avstriji, zato se večkrat odpeljejo na njihovo štajersko vinsko cesto. Da bi sledili novim smernicam, ki so se ob prelomu tisočletja pojavile v turizmu na podeželju, so želeli gostom ponuditi še več. Leta 2008 so zato zgradili nov turistični objekt z apartmaji, v njem so bili prvi gostje Američani. Nastanitev ne tržijo na nobenem velikem spletnem portalu, razen na spletni strani slovenskih turističnih kmetij, in z reklamo »od ust do ust«. »Ne želimo si tranzitnih gostov, ki hitijo na Jadran, temveč takšnih, ki ostanejo pri nas dva do tri dni, na kmetiji tudi kaj pojedo in kupijo naše izdelke.

Z Avstrijci, njihova štajerska vinska cesta je stara 60 let, smo bili na začetku na istem – vsi smo začeli pod »hruško ali marelico« na dvorišču. Zdaj pa je bolje, da ne grem k njim, ker grem tja z veseljem, nazaj pa pridem vedno slabe volje, ko vidim, kaj vse so naredili v teh letih in koliko smo mi izgubili.« Denis pa doda, da v Avstriji država na podeželju prebivalcem in kmetom »postélje« – uredi vso osnovno infrastrukturo. »Se pa pri nas pozna večja konkurenca, število vinsko-turističnih ponudnikov se je povečalo na vseh vinskih cestah v naši okolici.

Zato brez novosti in posodobitev na turističnih kmetijah ne gre. Od lani pritegne na vodolsko vinsko cesto vse več obiskovalcev vinska fontana, a jih od koronakrize naprej seveda ni. V teh negotovih pandemičnih razmerah so obstale tudi naložbe na kmetijah in čakajo na normalizacijo razmer, šele takrat se bodo pri Protnerjevih odločali za shemo mladega gospodarja. Večjih naložb na srečo v kriznih časih nimajo. »Na marsikateri kmetiji v Avstriji pa so banke že zasegle kmetom posestva, ti pa so le še navidezno, čeprav pod enakim imenom, njihovi skrbniki,« opaža čez mejo Bojan.

   Mladi enolog na kmetiji je Denis Protner, ki je izbor vin že nadgradil s suho linijo. Pod belo etiketo so letniška vina, pod črno pa chardonnay barik.

VINA ZA VSE GOSTE

Mladi enolog na kmetiji je Denis Protner, ki je izbor vin že nadgradil s suho linijo. Pod belo etiketo so letniška vina, pod črno pa chardonnay barik.

Gostom na kmetiji je podrejeno tudi vinarstvo, na leto pridelajo 45.000 do 50.000 litrov vina na devetih hektarjih, na katerih raste devet sort, približno vsake hektar. Zelo znani so po aromatičnih sortah: sauvignonu, rumenem muškatu, chardonnayu in drugih. V kleti prihaja do menjave generacij, strica Mirana, ki na kmetiji dela že celo življenje v strežbi in kleti, v slednji počasi zamenjuje Denis, ki je doštudiral vinogradništvo in vinarstvo na mariborski kmetijski fakulteti. Njegov oče Bojan in brat Kristijan, ki je dokončal srednjo elektro-računalniško šolo v Mariboru, pa sta v sezoni predvsem v vinogradu. Denis je najbolj zadovoljen, če na degustaciji v domači kleti ali na terenu ustreže vsakemu gostu. Večina ima rada slajša vina, kakršnih je pri njih še največ, spet drugi prisegajo na suha vina, kakršna je zadnja leta začel kletariti sam. Že več kot 20 let pa pridelujejo tudi klasično penino.

Večina pridelka gre v litrske steklenice, zato si prizadeva s sedanjih 20 % povečati prodajo buteljk. Vsega pridelka seveda ne morejo prodati doma, zato ga razvažajo gostincem po Sloveniji. V teh kriznih časih, ko jim je samo v prvem trimesečju lani promet padel za 60 %, v jesenskem času pa za 63 %, vina prodajajo po spletu, a so ta način prodaje uvedli že veliko pred koronakrizo, s prvimi tujimi gosti na turizmu. »Pri mladih pa opažam, da so zelo vedoželjni, med njimi se je začel nasproten trend od pijančevanja v smer višje pivske kulture. Je pa Štajerska v očeh Slovencev zapostavljena regija. Včasih dobiš občutek, da si tretjerazreden državljan. V preteklosti je bilo štajersko vino cenjeno, sedaj pa so bolj primorska.«

VINARSKA ZADRUGA ZA UPRAVLJANJE POLNILNE LINIJE

Vendar pa v štajerskem vinogradništvu ni vse tako črno, prav na mariborskem koncu so že pred več kot 20 leti spoznali, da so lahko povezani uspešnejši in ustanovili so Vinarsko zadrugo. Deset let ji je predsedoval Bojan Protner, Denis pa zadnja leta upravlja z mobilno polnilno linijo. Doslej so zamenjali že osem skupnih filtrov in kupili že drugo polnilno linijo. Urejeno pa imajo tako, da se denar loči na dve strani: na sredstva za tekoče vzdrževanje in na rezervni sklad – ta se napišejo na vsakega posameznika, da je razvidno, koliko sredstev za novo opremo nabere vsak. Amortizacija opreme je preračunana na osem do deset let, na leto pa 30 članov stekleniči 600.000 do 700.000 steklenic. Cena storitve je za člane 1000 evrov za 10.000 steklenic z etiketo.

Bojan pa razmišlja še naprej, veliko lažje bi jim bilo, če bi se podobno povezali tudi pri nakupu drage kmetijske mehanizacije. V vinogradih bi rad opustil uporabo herbicidov, toda stroji za obdelavo pod trto so zelo dragi, vsi stanejo več kot 15.000 evrov. Če bi delili večino strojev, ki jih v sezoni uporabi vsak vinogradnik le nekajkrat, bi bilo za vse lažje. Denis k temu iz izkušenj doda, da potrebuje vsak stroj skrbnega upravljavca, lastniki se namreč po vestnosti močno razlikujejo. Zato bi bil dober prvi korak k znižanju stroškov že to, da bi del vinogradnikov začel izvajati strojne storitve. Tudi na ta način bi skupaj lahko precej pridobili.

družina Protner: Bojan, Darja, Denis, Kristijan in Miran. ZAPLET S POKOJNINO NA KMETIJI

Lani je izšla uredba, po kateri naj bi bil določenemu krogu kmetov priznan širši obseg pravic, a še vedno ne gre vse gladko. Miran Protner je bil vsa leta zavarovan kot član kmetijskega gospodarstva, zanj so bili za večino delovne dobe plačani pokojninski prispevki za širši obseg pravic. Zadnjih nekaj let pa so jim svetovali, da mu že plačani prispevki zagotavljajo 430 evrov pokojnine. Ko pa se je 1. avgusta 2019 upokojil, je dobil odločbo za mizerno pokojnino 233 evrov. Ob pritožbi so jim pojasnili, da mu za višjo pokojnino manjka 10 mesecev in en dan plačila za širši obseg pravic. Zato so ga na kmetiji ponovno redno zaposlili za minimalno plačo, da se bo lahko letos sredi leta upokojil z višjo pokojnino.