Ministrstvo  za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  je  sredi  intenzivnih priprav Strateškega načrta (SN) 2023-2027 za izvedbo kupne kmetijske politike, ki ga bo Slovenija predvidoma konec letošnjega leta posredovala Evropski komisiji. Svetu za kmetijstvo in podeželje je predlog SN predstavil kmetijski minister dr. Jože Podgoršek in sicer del, ki se nanaša na II. steber – to je Program razvoja podeželja. Strateški načrt se od sedanjega Program razvoja podeželja 2014-2020 razlikuje po tem, da je usmerjen v doseganje rezultatov, ob njihovem nedoseganju pa lahko sledi začasna ustavitev ali znižanje plačil iz evropskega proračuna.

Pripravljen je že skupni okvir spremljanja in vrednotenja ciljev, obvezni so minimalni ali maksimalni deleži sredstev za posamezne vsebine in intervencijska logika. Prvi osnutek SN je bil pripravljen decembra lani in vključuje 63 potreb, 82 intervencij, opredeljena so finančna sredstva in kazalniki učinka ter rezultatov. V letošnjem letu pa bo kmetijsko ministrstvo skupaj z deležniki in javnostjo oblikovalo končni nabor intervencij glede na razpoložljiva sredstva, prednostne cilje, ter pričakovane rezultate.

Poudarek na ekološkem kmetovanju, prvič plačila Natura 2000

Novosti pri posameznih specifičnih ciljih so: ukinitev zgodovinskih plačilnih pravic, shema za okolje in podnebje, ki bo del I. stebra; vzpostavitev vzajemnega sklada; prvič bodo sektorske intervencije tudi del programskega dokumenta. Poudarek bo na ekološkem kmetovanju in kmetovanju na gorskih območjih, uvedena bodo plačila Natura 2000, okrepljena vlaganja v verige vrednosti, povezovanje primarnega sektorja, kratkih dobavnih verig in promocija lokalne hrane. Velik poudarek bo tudi  na sistemih znanja in inovacij (AKIS) in digitalizaciji, prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjševanju toplogrednih plinov.

Na zasedanju pa so bile podrobneje predstavljene vsebine zelene arhitekture in ukrepov za mlade kmete. Zeleno arhitekturo sestavlja obvezna pogojenost, to je okrepljena navzkrižna skladnost. Prostovoljni za kmete bosta okoljska shema I. stebra in okoljsko/podnebni ukrepi II. stebra. Shema za okolje in podnebje je izbirna okoljska shema I. stebra, ki podpira tiste funkcije kmetijstva, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. V II. stebru pa bodo kmetijsko-okoljska podnebna plačila (KOPOP), obstajali bosta dve shemi: upravljavska shema (vsaka podintervencija bo vključevala predpisane pogoje, ki jih mora kmet izpolnjevati v celoti) in rezultatsko usmerjena shema. Plačila Natura 2000 so predvidena na teh določenih območjih varovanja narave. Dokument ureja tudi neproizvodne naložbe (v ureditev mejic, suhozidov, napajališč, zaščite živali na paši, ureditev travniških sadovnjakov in ekstenzivnih planinskih pašnikov). Obvezna pa bosta usposabljanje in svetovanje, ki bosta za upravičence eden izmed pogojev.

Nova opredelitev vodje kmetijskega gospodarstva

Ukrepi za mlade kmete so v SN opredeljeni v 7. specifičnem cilju. Za doseganje rezultatov, opredeljenih v SN, bo potrebna nova definicija izraza vodja kmetijskega gospodarstva in sicer enotna definicija za oba stebra in vse oblike kmetijskih gospodarstev. Ta opredelitev bo določala, da bo vodja kmetijskega gospodarstva izpolnjeval tri elemente: vključenosti v vsakodnevno upravljanje kmetijskega gospodarstva, prevzemanje finančne in splošne odgovornosti za kmetijsko dejavnost združenja in možnost blokiranja odločitev v združenju. Za to bo potrebno definirati vodjo kmetijskega gospodarstva v povezavi s spremembo definicije družinske kmetije v Zakonu o kmetijstvu. Ministrstvo v sedanjem programskem obdobju ni izvajalo ločenih ukrepov za naložbe mladih kmetov in v nadaljevanju želi to tudi ohraniti. Načrtuje pa novosti v okviru AKIS, kjer bi vzpostavili tako individualno kot skupinsko svetovanje oziroma prenos znanj in informacij o medgeneracijskem prenosu kmetij. Nova ukrepa za mlade kmete, opredeljena v SN, pa sta sodelovanje med prenosnikom in prevzemnikom, ki bi teklo v obliki mentorstva s ciljem prenosa izkušenj in znanja med generacijami in vzpostavitev gospodarstev novih kmetov.

Za prihodnje programsko obdobje je predvidena tudi vzpostavitev velikostnih pragov kmetijskih gospodarstev za vstop v intervencijo po ekonomski velikosti kmetijskega gospodarstva oziroma »standardnem outputu«. To je razmeroma enostaven ekonomski kazalec, ki odraža povprečno vrednost proizvodnje, ki jo  lahko pričakuje posamezno kmetijsko gospodarstvo ob svoji strukturi proizvodnje. V primerjavi s kmetijskimi površinami, številom velikih glav živine in številom čebeljih družin, natančno opredeli velikost kmetijskega gospodarstva. Po daljši razpravi s številnimi pripombami je Svet sprejel sklep, da je predlog Strateškega načrta SKP 2023-2027 primerna podlaga za nadaljnje razprave in da je potrebno takoj nadaljevati s strokovnimi razpravami v delovnih skupinah in drugih strokovnih krogih, ki bodo iskali kar najbolj optimalne rešitve za izvedbo posameznih intervencij.