Pod okriljem Združenja evropske kmetijsko-živilske trgovine CELCAA (Comitee european de liason du commerce agrolimentaire) je potekala 10. februarja spletna konferenca »Ambicije evropske trgovinske politika s kmetijsko-živilskimi izdelki«. 35.000  članov združenja, v glavnem trgovinske gospodarske družbe, je ustvarilo v letu 2019 v izvozu 151,2 milijarde evrov in v uvozu 119,3 milijarde prihodka. Uvodoma so poudarili, da na trgovino s kmeitjskimi in živilskimi izdelki ne bi smeli vplivati spori, kot je nedavni med Boeingom in Airbusom- sredi marca pa so se ZDA in EU sporazumeli za štirimesečno ukinitev carin za evropska vina in iskanje rešitve.

Na konferenci z več kot 180 udeleženci so razpravljali o dveh sklopih: v prvem o EU v globalni trgovini danes in ambicijah za prihodnost in v drugem o trgovinski politiki, ki spodbuja trajnostne kmetijske sisteme. Konferenca je bila organizirana v času, ko Komisija zbira povratne informacije o svojem nedavnem pregledu trgovinske politike EU in ko se izvaja nekaj od 27 ukrepov strategije » Od vil do vilic«. Predstavniki trgovinskih sektorjev  vinarstva, mlekarstva in mesa so pojasnili vlogo trgovine pri spodbujanju gospodarske vzdržnosti evropskega prehranskega sistema, in spregovorili  o okoljski trajnosti, povezani s pravilno dodelitvijo virov in novimi prodajnimi mesti za izdelke, vse več na neevropskih trgih. Zato so pozvali, naj sedanji obseg promocijske politike ostane nedotaknjen. Vsi govorniki trgovine so s podatki potrdili, da ima EU ključno vlogo pri trgovini s kmetijsko-živilskimi proizvodi po vsem svetu, saj pomaga pri skupnem zviševanju standardov  trajnosti. Ponovno so poudarili, da je prvi cilj trgovinske politike EU zagotavljanje gospodarskih koristi kot načina za spodbujanje gospodarske rasti in delovnih mest za evropska podjetja, državljane in regije.

Izvršni podpredsednik CELCAA Valdis Dombrovski je izjavil, da je temelj vsakega trgovanja odprtost. Ker pa jo  ogrožajo protekcionistične težnje,  so za njeno ohranjanje potrebni trgovinski sporazumi. « Evropska trgovina s kmetijskimi živili zgodba o uspehu EU, na katero bi morali biti ponosni. Neto zunanje-trgovinski presežek se je v tem sektorju znatno povečal in je leta 2019 dosegel več kot 60 milijard evrov. S kmetijsko trgovino je povezano posredno 44 milijonov in neposredno 6 milijonov delovnih mest v EU, evropska hrana je zelo kakovostna in je kot takšna priznana tudi v svetu, vendar si ne moremo privoščiti spanja na lovorikah. V naslednjem desetletju bo 85 odstotkov svetovne rasti potekalo zunaj EU. Naš predlog za novo trgovinsko strategijo EU je uravnotežen in trajnostni razvoj, ki bo našim izvoznikom kmetijskih pridelkov in hrane pomagal, da izkoristijo to rast. Trgovini odpirajo vrata dvostranski sporazumi, med drugim omogoča že podpisan dostop do japonskega trga, potrjeno je tudi priznavanje evropskih shem kakovosti na Kitajskem. Trgovina bo prispevala tudi k zeleni in digitalni preobrazbi EU in odpornosti na podnebne spremembe, je prepričan Dombrovski.

Janusz Wojciechowski, evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, pa je poudaril, da prehod na trajnostne prehranske sisteme ne bi smel potekati samo v EU, temveč tudi v partnerskih državah. Ta vizija ni samo evropska, ampak tudi globalna, zato je potrebno združiti moči z mednarodnimi partnerji, tako na večstranski kot dvostranski ravni.”

Lažji izvoz s poenotenimi standardi

George Sandeman, podpredsednik CEEV- Evropskega združenja vinarskih podjetij),  je predstavil mednarodno trgovino v vinskem sektorju. Članice EU izvozijo 35% odstotkov vina in ustvarijo z njimi 12,45 milijarde evrov dohodka. (4 odstotkov izvoza ustvarijo na desetih najpomembnejših trgih, v ZDA, Veliki Britaniji. Švici, Japonski, Kanada, Kitajska, Hong Kongu, Rusiji, Singapuru, Norveški, Avstraliji, vse pomembnejša partnerica postaja Brazilija. Velika Britanija. Predstavlja EU drugi najpomembnejši trg za vino, kjer ustvarijo  EU vinarji s prodajo 2,5 milijarde evrov.  Za vinarje je ključno odpiranje novih trgov v Aziji- v Indiji, Tajski in drugod, kar je ena od nalog Evropske komisije in promocija evropskih vin na teh trgih, za kar so potrebna dodatna sredstva. Za prodajo na novih trgih so potrebni tudi dvostranski sporazumi med državami, podpisani tehnični sporazumi, in priznavanje geografskih zaščit EU, ki o nosi več kot 1600 vin in predstavljajo 90 % vin stare celine v izvozu.  

Uspešno orodje odpiranja vrat vinarjem so standardi, podpisani na ravni mednarodnih organizacij, kot je Mednarodni urad za trto in vino (OIV), ker so orodje za enako razumevanje prehranskih standardov na različnih trgih. Evropski vinarji pa bi bili na mednarodnih trgih še bolje zaščiteni, če bi bil pravila OIV vključena v mednarodne trgovinske sporazume.

Rosinda Castanhas, iz družbe VHUmanana iz Portugalske, ki predseduje Svetu Evrope v prvi polovici letošnjega leta, je spregovorila v imenu mlekarskega sektorja. Poudarila je, da je pri trgovanju največ šteje zaupanje,  mlekarji izvažajo v 25 glavnih trgov, deset najpomembnejših za mleko v prahu pa so Kitajska, Alžirija, Indonezija, Nigerija, Egipt, Filipini, Malezija, Saudska Arabija, Jemen, Singapure in Tajska. Poraba mleka in mlečnih izdelkov v svetu narašča, posledično tudi izvoz, tretjina trgovinske izmenjave v sektorju pa poteka znotraj članic EU, 15 odstotkov mlečnih izdelkov in mleka  pa je prodanih na druge celine. Skupni cilji sektorja so povezovanje povpraševanja in ponudbe, prilagajanje izdelkov in sestavin posameznim trgom oz. skupinam porabnikov, povečanje tržnih raziskav, ureditev logistike in izvoznih pravil.

Marcel van der Vliet, predsednik CELCAA, je ob zaključku spletne konference predstavil glavna sporočila CELCAA k pregledu trgovinske politike EU in poudaril, da je trgovina sredstvo, ki podpira splošno trajnostne načrte in spodbujanje standardov in vrednot EU. Pregovor pravi: “Povej mi, kaj ješ in piješ, in povem ti, kdo si.” 466 milijonov Evropejcev je na svojo hrano ponosnih in z njo spodbujajmo standarde kakovosti, ki so v ozadju naših pridelkov, sestavin in končnih izdelkov. “