Zaprtje gostinskega sektorja v obdobju korona krize je zahtevalo visok »vinski davek«, zato je bilo poslovno leto 2020 krizno in po dohodkih manj uspešno za večino slovenskih vinarjev. Za 17 % nižje prihodke v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 beleži tudi klet Vinakoper. Ta mesec največji istrski vinar priteguje pozornost poslovne javnosti zaradi novega kroga pogovorov o prodaji lastniškega deleža, za katerega se zanima dolenjski živilski podjetnik s 13 slovenskimi in tujimi podjetji Franc Frelih. Vinakoper je sicer v 77,7-odstotni lasti Adriafina in 20-odstotni lasti koprske zadruge Agraria, preostanek pa je od manjših lastnikov.

Poslovno poročilo 2020 podjetja, ki živi večinoma od istrskega kralja refoška, je bilo letos pripravljeno z zamikom zaradi lastniških sprememb. »Ker je postal naš delni lastnik konec decembra 2020 DUTB oz. slaba banka, na katero je prešel delež Istra Benza prek Adriafina, spadamo delno pod državno lastništvo. Od nas so zahtevali ponovno razkritje poslovnega poročila. Lansko leto smo zaključili z 8,7 milijona evrov prihodkov, kar je 17 % manj kot predlani, in s 600.000 evri dobička. Tudi ta je bil leto prej znatno višji – 1,1 milijona evrov, vendar pa se v tej številki skriva tudi odprodaja premoženja. Glede na nadaljevanje kriznih ukrepov, ki močno zaznamujejo vinski trg celotno letošnjo pomlad, so naši načrti nižji tudi za letošnje poslovno leto, cilj je 8 milijonov evrov prihodka. Za 600.000 litrov vina pa bomo koristili pravkar razpisano pomoč za krizno destilacijo, ki je lani nismo. Zmanjšali smo tudi obseg obnove vinogradov, od 583 hektarjev skupnih površin smo letno povprečno pomladili 15 hektarjev, letos jih bomo pol manj,« razgrne odziv kleti direktor Borut Fakin, ki potem, ko so bili lani vezani v glavnem na poslovanje s šestimi ključnimi partnerji na slovenskem trgu, kljub razmeram ni črnogled. Zadnja leta so si utrli izvoz na Kitajsko, ki se je lani popolnoma ustavil, ter v Avstrijo, na Poljsko in Hrvaško.

Lani so se nam kljub krizi odprle nove priložnosti na vzhodni obali ZDA, kamor bomo do konca leta poslali še eno pošiljko med 15.000 in 17.000 steklenic. To je zgodba, v kateri smo začeli sodelovati prek Radenske in njihovega hčerinskega podjetja. Premik nam je uspel na enem najbolj konkurenčnih in velikih vinskih trgov, kjer so prisotna vina celega sveta. Obenem smo edini slovenski vinar s svojo vinoteko v Vietnamu, ki smo jo odprli januarja letos skupaj s podjetjem Lajka v Ho Ši Minu.

Če je želja in volja, se stvari premikajo in se pojavljajo nove priložnosti tam, kjer sploh nismo razmišljali, da bi bili prisotni. Ta primer dobre prakse pa kaže, kako lahko pomagamo vinarstvu z državnimi sredstvi na tretjih trgih, saj je partner kandidiral na razpisu Spirita, vino pa je le ena od njihovih dejavnosti na azijskih trgih.« 

NA VINISTRI PRVI ŠAMPION SLOVENSKEMU REFOŠKU

Zelo razveseljivo novico so te dni dobili tudi od sosedov. Na ocenjevanju Vinistra v Poreču je njihov refošk Capo D’ Istria, letnik 2013, prejel enega od štirih šampionov med 1700 vini, kar je izjemen prodor glede na to, da sosedje slovenskim vinom šampionskih odličij v senci vojne za teran niso dodeljevali. Čezmejno sodelovanje v kmetijstvu je steklo povsod, tako pri oljčnem olju, pršutu, klobasi, razen pri vinu. »Prodajati slovenska vina na hrvaškem trgu ni enostavno, vojna s teranom nam ni koristila, vendar na prodajo refoška ni vplivala. Menim, da se nam obrestuje, ker damo veliko na kakovost, pri sosedih pa smo prodrli s peninami, s katerimi smo začeli v 2019 in to zgodbo lani uspešno nadaljevali. O povezovanju pa se pogovarjamo tudi s hrvaškim konzorcijem Vinistra, saj je bila Istra vedno enovito območje in kljub mejam moramo delovati kolikor je mogoče enovito. Hrvaška stran je v Istri kakovost turizma na podeželju tako zvišala, da imajo v zaledju boljše goste kot v obmorskih mestih Poreču in Umagu, in na ta vlak bi morali skočiti in narediti preboj tudi mi, ker so nam na tem področju lahko za zgled,« se z razlogom k sosedom ozira Fakin. 

VRATA ODPIRA KOGO

Obdobje avtobusnega turizma je mimo, doda Fakin, zato se tudi v koprski kleti osredotočajo na delo z gosti v manjših skupinah od štiri do deset ljudi. Ti so namreč za enogastronomsko ponudbo bolj dovzetni, bolj razgledani in imajo tudi višjo kupno moč. Prav te so imeli v mislih, ko so prenovili restavracijo v Hiši refoška, ki so jo poimenovali Kogo, kar pomeni po istrsko kuhar. Njeno odprtje bi moralo biti že lani, pa se je zavleklo zaradi izrednih razmer. Šele te dni zato najprej odpirajo teraso, zatem pa restavracijo, ki bo hkrati vinski bar, in manjšo degustacijsko sobo, vrednost prenove je bila 0,5 milijona evrov. Restavracijo vodi zunanja ekipa gostincev, ki bo pripravljala ob pijači vrhunske prigrizke z istrskimi mesninami, ribami in siri iz sveta.

Kupci na slovenskem trgu pa so dobro sprejeli prenovljeno znamko buteljčnih vin Koper, gre za letniška vrhunska vina v cenovni kategoriji od štiri do šest evrov, pod katero so stekleničene vse sorte njihovih vin: refošk in refošk rose, malvazija, chardonnay, sivi pinot, sladki in rumeni muškat, shiraz in cabernet sauvignon. Ta vina predstavljajo v ponudbi koprske kleti okrog 15-odstotni delež na trgu in beležijo rast, medtem ko je njihov sladki muškat najbolj prodajano slovensko belo vino, z letno polnitvijo okrog 300.000 steklenic. 

NAJPOMEMBNEJE, DA LASTNIK RAZUME VINARSTVO

Za Vinakoper so se že nekajkrat zanimali različni kupci, od bank do slovenskih konkurenčnih vinarjev, zdaj se zanje zanima podjetnik Franc Frelih. Fakin pravi, da je za poslovanje podjetja z 91 zaposlenimi in letno pridelavo 3,5 milijona litrov vina najbolj pomembno, da ima lastnika, ki razume vinogradništvo in vinarstvo in gleda na podjetje kot dolgoročno naložbo. Glede na zapleteno družbeno pogodbo, ki jo ima Vinakoper, pa je v vsakem primeru potreben še konsenz med obstoječimi in bodočimi lastniki. »Kljub zapletenemu položaju nas sedanji lastniki podpirajo v razvojnih načrtih in imamo njihovo podporo za izvedbo strategije podjetja do 2023.«

Ob morebitni menjavi lastnika Vinakoper vedno završi zaradi znanih apetitov po priobalnih zemljiščih, ki jih Vinakoper obdeluje, čeprav so v lasti državnega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Po njih so imeli velike oči v preteklosti številni turistični vlagatelji, vendar je sedaj najbolj mikaven kompleks Debeli rtič z več kot 200 hektarji vinogradov na pobudo občine Ankaran postal zavarovano naravovarstveno območje. Vendar pa ima Vinakoper po Istri še številna nič manj atraktivna zemljišča, do katerih ima kot dolgoletni obdelovalec predkupno pravico, če bi se Sklad odločil za njihovo prodajo. »Verjetno imajo tisti, ki imajo namen kupiti Vinkoper, najbrž že tudi scenarij, kako v takem primeru naprej, vsekakor pa ima Vinakoper kot dolgoletni najemnik predkupno pravico do nakupa teh zemljišč,« komentira Fakin, ki je pred kratkim postal tudi predsednik Združenja slovenskih vinarjev pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Slovenije.

DOZOREL ČAS ZA POVEZOVANJE

»Tako kot se mi povezujemo z Društvom vinogradnikov slovenske Istre, je dozorel čas za povezovanje vseh vinarjev v Sloveniji: družinskih, manjših v Vinisu in zadružnih kleti. Kljub le devetim ustanovnim članom združenja so vrata odprta za vse,« vabi k povezovanju izjemno razpršeni sektor Fakin.»V prvi fazi bi si želel konsenz v panogi in da se pogovorimo, kdo bi bil član generičnega telesa za promocijo vin, ki je potrebno. Ko bomo odgovorili na to vprašanje, se bomo obrnili na državo, kako to financirati. Neizbežno je, da bomo morali tudi nekaj vložiti, če bomo želeli premik. S kakšnim modelom, pa sektor odgovora ta hip še nima. Zavedati se moramo, da je povezovanje edina pot, s katero lahko konkuriramo drugim državam. Okrog vstopa v shemo Izbrana kakovost je stanje še vedno nespremenjeno, vinarji še vedno nismo zraven. Korak pred ustanovitvijo generičnega telesa bi zato lahko bil vstop vinarjev v shemo po vzoru drugih sektorjev. Razumem pomisleke, da je vino drugačen in poseben pridelek, je zgodba, povezana z identiteto Slovenije, a ne moremo mimo tega, da vinski svet še vedno ne ve za nas. Zato je potreben večji poudarek promociji na tujih trgih, doma pa višanje kulture pitja. Izobraziti je treba domačega kupca, da se bo bolj odločal za buteljčna vina oz. za prehod iz litrskega vina na buteljke, kar pomeni, da bi vinarji doma lažje dosegali višje cene. Tretji element pa je, da ima vino izjemno pestro konkurenco drugih pijač, česar je bilo pred 20 leti bistveno manj,« poudari izzive Fakin in zaključi:

Sedaj nastaja kmetijska strategija do leta 2027 in za vinogradništvo in vinarstvo ne morem zgubiti občutka, da je spet nastavljena kot mrtva črka na papirju. Namesto tega bi si želel, da dobimo v sklopu strategije akcijski načrt z jasno opredeljenimi operativnimi cilji, kako bomo povečali prodajo na tujih trgih, kaj bomo za to naredili in s katerimi sredstvi. Predpogoj pa je analitična študija sektorja, ki je tudi nimamo, podatki se sedaj ne zbirajo na pravi način. Torej potrebujemo operativno strategijo, ki jo bo generično telo za promocijo vina izvajalo in vinarji moramo v dveh tednih pripraviti predlog, kako naj bi to generično telo zaživelo.«