Anketa trženjskega raziskovalnega inštituta KeyQuest kaže, da imajo avstrijski kmetje boljši ugled kot menijo sami. Porabniki povezujejo boljše ravnanje z živalmi z boljšo kakovostjo izdelkov.

Delo avstrijskih kmetov in kmetic je pri nekmečkem prebivalstvu visoko cenjeno. Devet od desetih državljanov gleda na delujoče kmetijstvo kot bistveno za kakovost življenja v državi, za preskrbo z visoko kakovostnimi regionalnimi živili kot tudi za domačo kulturo. Tako kažejo rezultati prve izvedene ankete z reprezentativnim vzorcem anketirancev sliko kmetijstva med prebivalstvom, ki jo je inštitut KeyQuest izvedel na pobudo Združenja avstrijskih kmetic in Združenja za trajnostno živinorejo Avstrije (NTÖ) med 1000 državljan. Te rezultate so primerjali z študijo o samopodobi poklicnih kmetov. »Avstrijske državljane zelo zanima kmetijstvo in kmetijska pridelava, kakovost in poreklo živil kot tudi ravnanja z živalmi.  Zato stavim na vladni program z dogovorjenim izvajanjem obveznega označevanja porekla izvora na izdelkih, je dejala avstrijska kmetijska ministrica Elisabeth Köstinger.

Poklic kmeta je pomemben

Tudi za prihodnost družbe bo poklic kmeta po oceni ankete pomemben, le zdravniki dosegajo v anketah skoraj enako visoke vrednosti.« Odločilno je, da skupaj razvijamo poklic kmeta kot privlačnega, olajšamo predajo kmetij in inovativno razvijamo domače kmetijstvo, je še poudarila avstrijska kmetijska ministrica. Poleg tega pa je samopodoba kmetov bistveno slabša, le 51 % jih meni, da jih državljani cenijo. »To kaže, da moramo med vrednotami priti do spoštovanja, je poudarila Köstingerjeva. Kupci pa so potrdili in sicer kar 87% med vprašanimi, da bi bili pripravljeni plačati več za izdelke z višjimi stroški za dobro počutje živali. Odločilno, je da je ta trend v nakupnih odločitvah med vrednotami podcenjen. Anketirance so spraševali tudi o ustreznosti spoštovanja  kmetijstva in dve tretjini ga ocenjujeta kot ustrezno, medtem ko 58% poklicih kmetov  ocenjuje, da je predstavljeno kot negativno. K večjemu ugledu prispevajo nedvomno osebni stik s kmeti. Več kot polovica državljanov je navedla, da si je ustvarila mnenje o kmetijstvo neposredno v stikih s kmeti, sorodniki, nakupih na kmetijah ali obiskih. Tradicionalni mediji kot informacijski vir o kmetijskih temah so zato manj pomembni.« Naše kmetice in kmetje morajo zato še bolj staviti na sovje znanje, osebnost in avtentičnost, je dejala Andrea Schwarzmann, predsedujoča Zveze kmetic Avstrije, saj kmetov nihče ne more  bolje poučiti o kmetijstvu in življenju na kmetijah kot oni sami.

 Pomen pri tem ima tudi izobraževanje in svetovalna storitve za kmete in kmete. Od jih samih je odvisno, ali bo kmetijstvo imelo obraz in glas. To se nanaša tudi na najmlajše. Za 51% prebivalstva je v šolah in med izobraževanjem kmetijskih vsebin premalo, prav toliko jih meni, daje med izobraževanjem podana slika kmetijstva nerealistična, 96% jih podpira zamisel obisku kmetij šolskih razredov. To podpirajo v anketi iz 2019 Zveze kmetic tu 9600 gospodaric in pedagoginj, ki poudarjajo pomen zdrave prehrane v izobraževalnih programih. To prizadevanja podpira tudi 83 % državljanov, ki so omenili kot bistvene vsebine o izvoru živil, varovanju okolja, odgovornem potrošništvu kot tudi osnovah prehranjevanja, piše časopis Kärntner Bauer.