Madžarska lahko izvaža prašičje meso  na Japonsko kljub afriški prašičji kugi (APK). Direktor madžarskih veterinarjev dr. Lajos Bognar pojasnjuje, kako so Japonsko prepričali s konceptom regionalizacije.

 Japonska je pomemben kupec madžarske svinjine, ali je kot  prva država iz tretjih trgov priznala regionalizacijski princip za APK?

Dr. Bognar: Za nami sta dve težki pogajalski leti na ravni direktorjev veterine. Med generalnimi skupščinami Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) sem se večkrat pogajal z japonskim glavnim inšpektorjem. Velikokrat smo se srečali po spletu, japonski strokovnjaki pa so opravili tridnevni pregled na Madžarskem.

Kaj je pripomoglo k preboju?  

V pogovorih smo uspeli prepričati japonske kolege o učinkovitosti nacionalnega načrta boja proti APK. Japonski strokovnjaki so strogo pregledali uredbo in ukrepe proti APK. Uspeli smo jih prepričati, da lahko vsaka trenutek nadzorujemo bolezen in v vsakem primeru hitro in učinkovito odreagiramo. Naši udarni argumenti so, da se v rejah na kmetijah oz. kmetijskih posestvih se kuga še ni pojavila.

Iz katerih regij smete izvažati prašičje meso na Japonsko?

Po regionalizacijskem sporazumu lahko izvažamo meso iz regij, v katerih ni APK in ki tudi ne mejijo na regije, kjer so jo že zaznali , to so regije Baranya, Tolna, Somogy, Zala in Vas. V teh regijah redijo 41 odstotkov skupnega deleža svinjine na Madžarskem. Največji prašičerejci so še v regijah Hajdu-Bihar, Bekes, Bacs-Kiskun, Baranya in Nagykun-Szolnok, V teh regijah zakoljejo 52,75% prašičev na Madžarskem.

Ali je izvoz na Japonsko povezan z s posebnimi pogoji?

Na žalost ja. Po sporazumu morajo biti prašiči, ki so namenjeni na Japonsko rojeni, vzrejeni, zaklani in predelani v APK prostih regijah. Tudi hladilnice morajo biti v regijah brez APK. Mesa mora biti v predelavi ločeno od mesa iz drugih regij.

Katere težave se zato pojavljajo v praksi?

V regijah, iz katerih je dovoljeno izvažati na Japonsko, je nekaj velikih klavnic, ki imajo interes za izvoz na Daljni vzhod. Vendar pa samo s prašiči iz regije, ki bi jih izvažali na Japonsko, ne morejo izkoristiti vseh zmogljivosti. Prašiče morajo dovažati tudi iz regijah, ki niso proste APK. Zato obstaja strah, da je ločitev prašičev v klavnicah velik logistični strošek.

Zakaj je za Madžarsko pomemben sporazum za izvoz prašičev z Japonsko ?

Upamo, da je lahko izhodišče za izvoz v druge azijske države , saj so japonske skupine za zdravje živali  za zgled v celi Aziji. S Honkongom in Singapurjem bi lahko sklenili podoben sporazum kot z Japonsko. Nadaljnje možnosti so za nas so pogajanja s Tajvanom, Tajsko in Filipini.

Kako pomemben je izvoz prašičjega mesa v Azijo za madžarsko nacionalno gospodarstvo?

Madžarska prašičereja je izvozno usmerjena, to velja posebej za izdelke. Pred izvoznimi omejitvami je madžarska klavna in predelovalna industrija izvozila prašičje meso in mesne izdelke v vrednosti 74 milijonov evro. V EU so Romunija, Italija in Avstrija naši najpomembnejši kupci. V Aziji so to predvsem Hong kong, Singapur, Vietnam, Tajska in Japonska. , samo na Japonsko gre 8,5 % našega izvoza prašičjega mesa.

Kakšne so podrobnosti madžarske strategije boja proti afriški prašičji kugi ?

Naš cilj je  zmanjšanje divjih prašičev a do 28. 2. 2025 na 0,5 prašiča na kvadratni kilometer. V madžarskih ravnicah smo ta cilj že skoraj dosegli.Na gozdnatih območjih Podonavja pa je okrog trije divji prašiči na kvadratni kilometer. Države v EU naj bi se v boju proti APK po naših izkušnjah osredotočile predvsem na dve zadevi: najprej na zmanjšanje staleža divjih prašičev in drugič, in njihovo čimprejšnjo odstranitev iz narave.

Kako boste zmanjšali število divjih prašičev?

Za to obstaja dve možnosti -odstrel in pasti ,a najbolj učinkovit se je odstrel. Lovska društva se lahko sama odločijo, kako bodo dosegla cilj 0,5 prašiča na kvadratni kilometer. Pri ustvarjanju večletnega načrta odstrela lahko uporabijo tudi pomoč državnih enot, poleg tega namenja država premijo za odstrel.

Madžarska se že dlje časa bori z afriško prašičjo kugo, kašno je stanje?

Leta 2018 smo v regiji Haves potrdili uradno prvi primer APK. Od takrat so registrirali več kot 8000 okuženih živali. Najbolj ogrožen je vzhodni del Madžarske, z izjemo območja Bacs-Kiskun in Szeged-Csanda. Podonavsko območje je še z obema območje Komarom-Esztergom in Pest brez registriranih primerov. In tudi pri rejah na kmetijah doslej ni bil potrjen še noben primer APK.

Fotografija: Can Stock Photo