Evropska komisija je objavila rezultate prvega usklajenega  nadzora pristnosti zelišč in začimb, ki ga je sprožil Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane. Izvedlo ga je 21 držav članic EU, Švica in Norveška, s tehnično podporo Skupnega raziskovalnega središča, ki je opravilo skoraj 10.000 analiz. Nadzor  je največja raziskava doslej o pristnosti kulinaričnih zelišč in začimb po številu sodelujočih  držav in številu analiziranih vzorcev -1885.

EU proizvede okoli 100.000 ton zelišč in začimb na leto, letno pa uvaža več kot trikratnik te količine, večinoma začimb iz Azije, Afrike, Latinske Amerike in Karibov. Leta 2019 so države članice EU uvozile 379 000 ton začimb iz držav, ki niso članice EU.

61 % Evropejcev, ki so se odzvali na posebni Eurobarometer 2020, je bilo zaskrbljenih, da bi bili zavedeni glede resničnih lastnosti živila, 55 % pa jih je bilo zaskrbljenih zaradi tveganj, ki bi jih lahko predstavljala za njihovo zdravje . Štirje od desetih Evropejcev so omenili, da želijo biti tako prepričani o pristnosti hrane, tako  uvožene kot   pridelane v EU  (40 %).

Usklajen načrt nadzora za ugotavljanje obsega goljufij 

V prizadevanju za odpravo morebitnih zlorab je Evropska komisija vzpostavila  usklajeno kontrolo, da bi naredila popis obsega in velikosti neskladnosti ter nezakonitih praks pri trženju zelišč in začimb na evropskem trgu. Študija je pokazala, da je bilo  pri 17 % analiziranih zeliščih  in začimbah sum ponarejanja, pri čemer je bila najbolj ranljiva dobavna veriga origana – polovica vzorcev je bila sumljiva na ponarejanje, večinoma z oljčnimi listi, sledi 17 % vzorcev  popra, 14 %  kumine, 11 %  kurkume, 11 %  žafrana in 6 %  paprike oz. čilija.

V kompleksni dobavni verigi je možnih več manipulacij -goljufive manipulacije se lahko zgodijo na  vsaki stopnji, od pridelave  pošiljanja, predelave itd., dokler izdelek ne pride na trg. Med najpogostejšimi manipulacijami so:

• sestavine, dodatke, barvila ali katero koli drugo sestavina, ki ni odobrena za uporabo v hrani in/ali zeliščih in začimbah;

• sestavine, dodatke, barvila ali katero koli drugo sestavina, ki je odobrena za uporabo v živilih, vendar nezakonita in ni deklarirana ali navedena v obliki, ki  bi lahko zavajala kupca;

• drugačen del iste botanične rastline, namesto tistega, ki je deklariran do te mere, da to zavaja kupca;

• količine delov drugih botaničnih rastlin,  kot je navedena.

Večina sumljivih vzorcev, ugotovljenih s študijo, je vsebovala neprijavljen rastlinski material; v 2 % analiziranih vzorcev začimb so bila odkrita nedovoljena barvila. En vzorec je vseboval visoko raven svinčevega kromata.

Organi za inšpekcijske preglede hrane lahko izkoristijo rezultate te študije, kar jim omogoča, da bolje usmerijo nadzorne dejavnosti za boj proti goljufijam s hrano in odvračanje od goljufij v korist poštenih podjetij in evropskih potrošnikov.