Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 4. novembra začelo drugo javno razpravo strateškega načrt Skupne kmetijske politike ( SN SKP) 2023- 2027. p pripombe nanj je mogoče oddati do 25. novembra, do konca leta pa bo oddan v Bruslju. Na javni spletni razpravi minuli torek, ki jo je spremljalo kar 350 udeležencev, so številni kmetje in strokovnjaki dokument ocenili kot neambiciozen, brez vsakršne vizije, vračanje na stare ukrepe. Prav tako v njem še vedno manjka presoja vplivov na okolje, ter ključni izračuni, kaj prinaša razdelitev sredstev po posameznih ukrepih. 

Popravljena in razširjena različico SN je uvodoma predstavil kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo na MKGP ,pa v nadaljevanju ves čas gladil razpravo, iz katere je bilo več kot očitno, da  je del kmetov in strokovnjakov na popolnoma drugem bregu kot MKGP. Najbolj kritični razpravljavci so poudarili, da sicer še nedokončna različica SN pomeni, da bo naslednjih pet let za kmetijstvo izgubljenih, hitenje z njegovo oddajo pa je nesmiselno ter v škodo kmetov.

Plačilna pravica 156 evrov /ha

 Dr. Podgoršek je poudaril, da so bile v novem SN  smiselno upoštevane dosedanje pripombe javnosti in organizacij s področja kmetijstva, živilskopredelovalnega sektorja, okolja, gozdarstva in širšega razvoja podeželja. Tak v njem ni več prenosa finančnih sredstev iz I. na II. steber skupne kmetijske politike, zagotovljenih pa je (o čemer pogovori s predsednikom vlade Janšo še potekajo) dodatnih 100 milijonov evrov nacionalnih sredstev.

 V SN 2023-2027 je namenjenih 650.000 milijonov evrov za 1. steber (neposrednim plačilom) in 551 milijonov drugemu stebru. temu delu bo dodan nacionalni delež 230 milijon evrov, še za 100 milijonov evrov je obljubil predsednik Janša, kar pomeni, da bo drugi steber težak okrog 880 milijonov evrov.

Prav tako so v SN ukinjene zgodovinske plačilne pravice, ker prehaja kmetijstvo na enotno plačilo po hektarju ( 156 evrov/ha). V načrtu je ponovno integrirana pridelavo in posamezni ukrepi ohranitvenega kmetijstva. Sprememba je pri proizvodno vezanih plačilih (PVP), ta ostajajo (13 % 1. stebra) za sektorje v težavah: govedo (90 evrov/GVŽ), krave dojilje ( 100 evrov), prirejo mleka na gorskih območjih (100 evrov) rejo drobnice ( 16 evrov na žival) in za beljakovinske rastline (2% 1. stebra), izključen je sektor žit. Z nacionalnimi sredstvi  višine PVP ni mogoče zvišati, ker je celotni 1. steber pokrit z EU sredstvi. Namesto t.i. kapice na osnovno plačilo v okviru shem neposrednih plačil je sprejeta degresija pri kmetijskih gospodarstvih, ki prejmejo nad 60.000 evrov. Pripomba iz javne razprave, ki se je navezovala na predvideno kapico pri plačilih območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD) je upoštevana tako, da  je namesto kapice določena degresija plačil od 50 ha naprej, nad 100 ha se zniža na vrednost 40 % plačil.

 Tri glavna naložbena področja in SOPO

Največji delež sredstev za naložbe  po letu 2023 bo namenjen  dobremu počutju živali ( tudi prašičereji) -50 milijonov evrov, prilagajanje na podnebne spremembe prav tako 50 milijonov evrov, ter naložbe v posodobitev kmetijskih gospodarstev in digitalizacijo 60 milijonov evrov. Za vse ostale intervencije je predvidenih okrog 10 milijonov evrov. Sofinancirani bodo le najsodobnejši hlevi, hlevov s kletkami v prihodnje ne bo več,  čeprav datumi o njihovi popolni ukinitvi v EU še niso določeni.  Stopnje podpor za naložbe ostajajo na sedanji ravni-tj. od 30% do 50%, razen za naložbe za prilagajanje na podnebne spremembe (75%). Maksimalni znesek na upravičenca v programskem obdobju je pri investicijskih ukrepih enak, ne glede na organizacijsko obliko – 800.000 evrov. Kandidiranje na javne razpise bo omejeno na enkrat z isti tip naložbe, te omejitve  pa pomenijo prerazporeditev sredstev v prid družinskih kmetij. Začetnih 48 ukrepov v SN je zmanjšanih na 30, med drugim so umaknili zaščito domačih živali pred zvermi, saj računajo, abo sredstva za to namenila ARSO.

Novo zeleno arhitekturo 1. stebra predstavlja shema okoljskih podnebnih plačil ( SOPO), ki jim je namenjeno 25% sredstev neposrednih plačil oz. 33 milijonov evrov letno. Za ta sredstva bodo morale kmetije izvajati nadstandardne ukrepe, ki jih je izbrala stroka, in sicer sedem na travinju, deset za njive, enajst za trajne nasade in dva, povezana s krajino. KOPOP ukrepi pa bodo morali biti oblikovani kot nadgradnja SOPO. Med novostmi so plačila za območja Natura 2000, kjer doslej nismo dosegali ciljev.   

» SN ni izhodišče za rešitev vsake kmetije, temveč pomoč, da se bo kmetovanje izplačalo, najbolj uspešni so tam, kjer imajo dobre poslovne modele. Skupne pobude bomo morali še upravičiti na ravni EU, to bo eden najtežjih izpitov za MKGP, ker bo treba ukrepe, ki ste jih predlagali,  ubraniti in pričakujem, da nas ne pustite samih, »je pozval dr. Podgoršek in dodal, da Slovenija kot predsedujoča Svetu EU pri oddaji SN do konca leta zagotovo ne bo zamujala, januarja 2022 pa se bodo začela formalna pogajanja o SN z EU.

Konec podpor »kavč« kmetom

Že osem let je v Sloveniji odprta definicija aktivnega kmeta, pri kateri naletijo vedno na nepremostljive ovire. Zato naj bi bili pri oddajanju vlog za plačila zaostreni pogoji, da bodo  vlagatelji tudi materialno in kazensko odgovorni, kar bo nadzorovala AKTRP.Neposredna plačila naj bodo dejansko namenjena le kmetom, ki kmetujejo, a če bi jih želeli vezati le na kmetije, ki pridelke prodajajo, bi morale te zagotoviti knjigovodske listine.

V razpravi se je vsul plaz zelo kritičnih mnenj, med njimi Mateja Brezovnika, kmeta iz Radelj ob Dravi :» Takšen SN je klofuta celotnemu kmetijstvu, ker v njem še vedno nimamo glavni izračunov in odgovora, kateri podatki so bili vključeni. Vsi želimo, da bi bilo v kmetijstvu po letu 2027 bolje, toda vedeti moramo, kam želimo. Pri PVP smo že ugotovili, da vstopni podatki niso bili pravi, definirati moramo aktivnega kmeta in pri 60.00 kmetijah narediti rez in začeti vzpodbujati pridelavo hrane. Pri točkovanju na OMD mora biti vredna vsaka točka enako, ker nimamo rangov. Kakšna je razlika med kmetijo na 299 in 301 metrom nadmorske višine ?

“Neposredne in KOPOP podpore podjetjem, ki imajo dobiček, ni smotrna poraba sredstev, temveč spodbujanje nelojalne konkurence, medtem ko nam dnevno propadajo kmetije. Če si je minister zadal, da bo SN predal do 1.1. 2022 v Bruslju zato, ker Slovenija predseduje EU, moramo imeti to v SN dodelano. Če pa imamo SN samo zato, da bomo nekaj oddali, slovenski kmetje – od ekoloških do družinski- pa propadli, potem je to žalostno.«

Anton Jagodic, iz JSKS pri KGZS je poudaril grenak priokus vseh, ki so vmes in pojasnjujejo stvari naprej. »Razprava je ob tako nepopolnih podatkih nekakovostna. Večino časa se pogovarjamo o tem, kaj nam manjka, to so osnovne stvari, brez katerih SN sploh ne bo smel iti v javno razpravo. Večina vprašanj se konča s tem, kaj to pomeni za mojo kmetijo, največ koristi od SN bi morali imeti naši kmetje, kritika je zelo upravičena in relevantna. «

Nadaljevanje utečenega stanja

Jernej Redek, iz Sindikata kmetov Slovenije je vprašal, zakaj se je plačilna pravice, ki naj bi bila 192 evrov/ha, znižala na 156 evrov/ha, in kam je šel ta denar in ocenil:

 SKP z novim SN ni razvojni načrt, ampak nadaljevanje utečenega stanja, kar zna Slovenijo veliko stati, ker že sedaj veliko zastajamo za evropskimi državam. Kmetje smo od SN pričakovali več razvojne vizije in odgovore na razvojna vprašanja, kam želimo. Upam, da ne bo treba čakati na naslednji SN, v tem času pa bo šlo pet let mimo, Slovenija pa bo stagnirala v strukturnih spremembah, ki bi morale biti izvedene že v preteklosti. Kasneje kot bodo izvedene, bolj bodo boleče za slovenske kmetije, najbolj prizadete pa kmetije, na katerih so odvisne od kmetovanja cele družine.«

Rudi Medved, predstavnik LAS za mesto  in vas meni, da  z zmanjšanjem sredstev za Leader iz 42milijonov evrov  na 34 milijonov evrov ne bo mogoče doseči zastavljenih ciljev, kar pomeni umiranje programa Leader na dolgi rok.

O načrtovanem zastoju, namesto razvoju ekološkega sektorja, sta spregovorila Uroš Brankovič, iz Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj in dr. Martin Bavec iz Fakulatgete za kmetijstvo in biosistemske ved Maribor. Oba sta izpostavila neupravičeno znižanje cilja iz 20% na 17% kmetijskih zemljiš v eko pridelavi, kot so ga predlagali v Akcijskem načrtu za eko kmetijstvo. “Dejstvo je, da so eko kmetije najbolj inovativne in prve uvedle praske, ki so jih zatem uvedle ostale kmetije, in bi jih lahko druge kmetje sedaj uvedle za ozelenitev. Ker pa  MKGP eko kmetijstvu ji naklonjeno, so bili v ANEK zastavljeni cilji minimalizirani,” je poudarila dr. Bavčeva. 

Ukrepi Natura 2000 so v SN oblikovani tako, meni Boris Grabrijan iz krajinskga parka Kolpa, da nagrajujejo tiste, ki v dosedanji perspektivi SKP ciljev niso dosegali Ukrepi Natura 2000 so v SN oblikovani tako, meni Boris Grabrijan iz krajinskga parka Kolpa, da nagrajujejo tiste, ki v dosedanji perspektivi SKP ciljev niso dosegali

Branko Tomažič iz Vipavske doline pa meni, da je nova SKP pomembna za slovensko samo preskrbo in slovensko prehransko varnost, novi cilji pa so temu premalo namenjeni. » Dosedanja SKP je šla v minus in dokler ne bo prišlo do skupnega imenovalca predlagam, da SN ne posredujemo v Bruselj.«