KZ Metlika je znana kot največja oskrbovalka slovenskega gostinstva, toda gastro program, ki je vse do koronske pandemije predstavljal kar 85 % dohodka, se je razvil kot nadgradnja njihovega najstarejšega dela – prodaje vina iz zadružne vinske kleti. Gostinci so namreč ob tem, ko so jim pripeljali vino, izrazili željo, da jim pripeljejo še vodo, pivo … in vse drugo je sedaj že 40-letna zgodovina. Temelji zadružnega vinarstva pa so bili položeni v središču Bele krajine leta 1909 z vinarsko zadrugo in njeno vinsko kletjo, na katero so še vedno zelo ponosni, čeprav so z letno količino pol milijona litrov najmanjša med večjimi kletmi.

TRETJINA MANJ BELOKRANJSKIH VINOGRADOV

Osnova za polno zadružno klet je dobro sodelovanje s pogodbenimi vinogradniki – grozdje odkupijo od 120 manjših pridelovalcev, ki obdelujejo skupaj okrog 70 hektarjev. Le dva med njimi imata nekoliko več – pet oz. 2,5 hektarja vinogradov. Še 26 hektarjev je v lasti zadruge, na najbolj znanih belokranjskih legah je pridelek iz le-teh namenjen v glavnem vrhunskim buteljčnim vinom. Na terenu pa je opazno, da se belokranjskemu vinogradništvu, v katerem prevladujejo manjši, popoldanski vinogradniki, zadnja leta ne piše dobro. »Cela Bela krajina je imela še pred desetimi leti 540 hektarjev vinogradov, vendar so se površine le-teh zmanjšale za tretjino, na 350 hektarjev. Najbolj pa skrbi, da se opušča pridelava na absolutnih vinogradniških legah, kjer ni možnosti pridelave drugih kultur. Obenem pa je obnova vinogradov več kot skromna, predlani le enega hektarja in lani le pol hektarja, vinogradi pa se starajo, njihova povprečna starost je od 20 let navzgor. Spreminja se tudi struktura sajenih sort, ker vinarji ugotavljajo, da potrebujejo spet bolj uravnoteženo sestavo vin in se od prevladujočih aromatičnih sort ponovno vračajo k laškemu rizlingu, kraljevini. Spodbujamo pa jih, da bi posadili več chardonnaya, ki daje zelo dobre rezultate od penin naprej, in portugalko, ker je imamo v naših vinogradih le 2,5 hektarja in še poldrugi hektar pri kooperantih, torej skupaj le štiri hektarje,« predstavi Martina Leganja Janžekovič, vodja vinogradniške pridelave v KZ Metlika.

KZ Metlika je bila po 2. vojni ponovno ustanovljena 1945, v 76 letih poslovanja pa je občutno razširila svoje programe in ima 220 zaposlenih. V letu 2019 je ustvarila 62 milijonov evrov dohodka, lani pa zaradi zaprtja med koronsko pandemijo le 44 milijonov evrov. Poslujejo v osmih centrih v Sloveniji, poleg tega imajo še tri živilske prodajalne in diskonte v Ljubljani, Metliki in Murski Soboti. V tujini se oskrbujejo s prehranskimi in drugimi izdelki v Avstriji, Italiji, Belgiji, Poljski, Avstriji, Madžarski in drugod ter na mesec oskrbujejo do 3000 kupcev, na leto pa 5000 kupcev.

NOVA KLAVNICA V ČRNOMLJU

KZ Metlika se je konec lanskega leta odločila za nakup klavnice v Črnomlju, saj njihova v Metliki ni imela možnosti širitve, zato so jo preselili in razširili, naložba pa jih je stala nekaj nad 800.000 evrov. Specializirali so se za goveje meso, na dan lahko zakoljejo 50 goved, in to večino iz slovenskega odkupa. Meso prodajo gostincem, javnim zavodom, v mesnici v Metliki in v franšizni prodajalni v Semiču. V Ljubljani pa imajo mesni diskont za mikro konfekcijo.

V KLETI LE SLABA POLOVICA PRIDELKA

Prav s predstavitvijo te nežne sorte, znane predvsem kot odlične za mlado vino, se konec oktobra tradicionalno začnejo uvodni dogodki v osrednje martinovanje. To bo letos za metliško klet nekoliko kislo, a ne zaradi kakovosti vin iz mehkih belokranjskih gričev, pač pa zaradi skromnega pridelka, ki pa je bilo zato izjemno sladko, a so bile presenetljivo visoke tudi kisline.

Tatjana Malešič, direktorica KZ Metlika, tako predstavi, da bo največji izziv letošnjega letnika, kako razporediti preostanek pridelka. »V obilnem letniku 2018 smo odkupili 70 % več grozdja in klet napolnili s skoraj milijonom litrov vina. Zaradi zaprtja gostinstva med pandemijo smo ga morali dati nekaj na destilacijo, v glavnem belo zvrst, ker druge rešitve nismo našli. Evropska pomoč za ukrep destilacije pa je bila v tem primeru zelo dobrodošla. Letnik 2019 je bil količinsko normalen, zadnji dve leti pa imamo spet dva količinsko slaba letnika in velik izziv, kako speljati prodajo, da bo vina dovolj za vse kupce, saj imamo v kleti le dobrih 200.000 litrov letošnjega letnika. Pozebo smo imeli že lani, letos je žametovka pozebla na posameznih legah 90-odsotno, rumeni muškat in chardonnay do 80 % in nekoliko manj druge sorte.

Ker sta steber kleti dve vini s priznanim tradicionalnim poreklom PTP – belokranjec in metliška črnina –, dokup grozdja iz drugih območij ni dovoljen. Smo pa letos povečali cene svojim pridelovalcem, in sicer za 10 % za belo in 5 % za rdeče grozdje, tako da bo odkupna cena povprečno od 45 do 90 centov/kg. Pričakujemo, da bomo po novem letu po nekaj letih povišali tudi ceno vina. Gostinci pa zaradi negotovih koronskih razmer še vedno naročajo le iz rok v usta, kar nam povečuje stroške prevoza. Če smo navajeni, da na isti lokaciji en lastnik lokal zapre in drugi odpre, jih je tokrat del zaprlo vrata za vedno, zaradi polletnega zaprtja gostinstva pa smo imeli lani za skoraj tretjino nižji prihodek oz. 44 milijonov evrov. Tako kot gostinci smo morali tudi mi precej blaga odpisati, ker mu je potekel rok uporabe.«

LETO ŠTEVILNIH ODLIČIJ

Za vina in KZ Metlika je bilo letošnje leto z bogato bero priznanj zelo uspešno: prejeli so šampiona za suh chardonnay 2020 na ocenjevanju Vino Slovenija in kar tri od štirih šampionov na vinski vigredi v Metliki: za metliško črnino PTP, belokranjca PTP in za chardonnay. Na ocenjevanju v New Yorku so prejeli najvišjo nagrado (best in show) za modro frankinjo. Med največkrat nagrajenimi vini v kleti je portugalka 2017, ki je zmagala v kategoriji rdečih vin na ocenjevanju v Čazmi in dosegla 2. mesto na ocenjevanju portugalka na Madžarskem ter srebrno medaljo na Decanterju.

Jure Štalcar, enolog metliške kleti, predstavi, da zadnja leta kletari portugalko,

ne le kot všečno, mlado vino z lepo obarvanostjo, temveč tudi kot bogatejše vino, pri katerem se pokaže potencial zorenja te sorte. Zato pa mora biti grozdje zelo zrelo, kar letos ne bo težava, saj ima mlado vino 13 % alkohola (v izjemnem letniku 2017 celo 14 %), vino pa se odlikuje z lepo sadnostjo in harmonijo taninov s celotno strukturo vina.

Prav ta sorta lahko doda lepo barvo tudi metliški črnini brez daljše maceracije, a glavni rdeči sorti tega najbolj znanega belokranjskega PTP vina sta še modra frankinja in žametovka, med dovoljenimi pa so še šentlovrenka, gamay, modri pinot in zweigelt. Čeprav je tudi belokranjska črnina, ki je bila prvič ustekleničena leta 1968, srednje bogato vino (od 10,5 do 12 % alkohola), iz kleti ne gre prej kot po dveh letih zorenja. Obe PTP vini – skupaj z belo zvrstjo belokranjcem (za katerega so dovoljene sorte laški rizling, kraljevina, beli pinot, chardonnay, sauvignon, zeleni silvanec, renski rizling, rumeni muškat) – predstavljata med 50 in 60 % polnitev metliške kleti. Njuna glavna značilnost pa je priznana zaščita PTP, ki poudarja, da izražata značilnost belokranjskega podnebja, tal in belokranjske vinogradniške tradicijo in ju zaradi njune edinstvenosti drugje ni mogoče pridelati. Prodaja obeh vin se jim povečuje, še posebej pa so ponosni, da so obe vini sprejeli kot svoji tudi v domačem okolišu, poudarita Jure Štalcer in vodja kleti Igor Plut.

  Jure Štalcar, enolog v KZ Metlika

DOBRO, DA KDAJ VINA TUDI ZMANJKA

V kleti pa poleg tega, da ohranjajo svoje tradicionalne, sledijo tudi novim trendom in zahtevam mlajšim pivcem, izbor polnitev zato vsako leto dopolnjujejo. Enolog Jure zato doda: »Potrošniki iščejo kakovost, dobro pa je, da vina kdaj tudi zmanjka, ker smo se morali zadnja leta v prodaji zelo truditi. Vrhunska vina pridelamo v glavnem na svojih vinogradih, vrhunsko frankinjo za večletno zorenje v leseni posodi pridelamo v Vidošičih in Vinomeru.« Izbor vin so zadnja leta dopolnili s klasičnimi peninami (okoli 6000 steklenic v letniku) iz chardonnaya in belega pinota in rose penino iz modre frankinje kot najpomembnejše samostojno stekleničene sorte, saj jo imajo še v treh različicah: kakovostni, zorjeni in prestige. Pred štirimi leti pa so prvič stekleničili še chardonnay pod etiketo 1909 in z njo poudarili dolgo tradicijo zadružne kleti. Vina pod to etiketo pa odberejo le v izjemnih letnikih.

Igor Plut, vodja kleti, je kljub slabšim razmeram na trgu zadnji dve leti vesel, da se jim prodaja na dvorišču povečuje. Na novo odkrivajo Metliko in celotno Belo krajino zlasti slovenski individualni gostje, družine, ta trend pa so spodbudili turistični boni. Vina kupujejo tudi za domov in se vračajo, česar so veseli, saj je prodaja na dvorišču, brez prevoznih stroškov, še vedno za vinarje najboljša.