Humus velja za čarobno snov v kmetijstvu in varovanju podnebja. A ne pade z neba, njegovo nastajanje zahteva veliko časa. Raziskovalci želijo zemljo spodbudo z umetnim humusom, kar bi lahko oživelo tudi v svetu uničeni dve milijardi  hektarjev kmetijskih zemljišč.

Humus je odgovor na številna vprašanja o prihodnosti našega planeta. Rodovitnost tal, ohranjanje ekosistemov, shranjevanje ogljikovega dioksida in vode. To pomeni, da je humus tudi osnova kmetovanj. Toda nastajanje humusa je zelo dolgotrajno, pohitril pa bi ga lahko »umetni« humus. Raziskovalci na Inštitutu Max Planck za raziskave koloidov  (MPIKG) v Potsdam-Golmu so razvili postopek za proizvodnjo humusnih snovi v laboratoriju. To odpira nove priložnosti za kmete in družbo.

Dela jim ne bo zmanjkalo, saj so zahteve po  zdravih kmetijskih zemljiščih  ogromne. Ta naj bi zagotavljala zdravo hrano in pripomogla k reševanju podnebnih sprememb. Toda od 4,8 milijarde hektarov njiv in pašnikov na planetu sta skoraj dve milijardi hektarov tal propadli zaradi erozije, pomanjkanja vode in slanosti. “Glede na vedno slabšo kakovost tal po vsem svetu moramo biti hitrejši od narave, saj bo v nekaj letih treba nahraniti 10 milijard ljudi in premagati tudi podnebno krizo,” pravi prof. Markus Antonietti, direktor MPIKG.

Umetni humus  iz zelenih odpadkov

Humus bi pomagal zemlji, vendar zaradi razpadanja  organske snovi  traja leta, da se humus nabere. Raziskovalci so našli način za proizvodnjo humusnih snovi v pol dneva, za kar uporabijo  toploto, visok tlak, osnovo, kot je pepel, in organske odpadke-  listje  ali lubje. Zmes se obnaša kot naravni humus in bi ga kmetje lahko razširili po svojih zemljiščih. “Reakcija poteka v vodi pri višjih temperaturah in nato poteka spontano,” pravi Antonietti, “s primernim upravljanjem toplote je postopek zelo poceni.”

Umetne humusne snovi izboljšujejo tla o podobno kot naravni humus. Po mnenju raziskovalcev zagotavljajo tudi velike prednosti: “Dve milijardi hektarjev njiv dejansko potrebujeta dve milijardi ton humusnih snovi, a nato z vrnitvijo življenja v tla  vežejo do 350 milijard ton CO2,” pravi Antonietti. To je približno količina, ki jo je človeštvo v zadnjem desetletju odpihnilo v ozračje. Humus oziroma humusne snovi nimajo zastonj toliko pozitivnih učinkov. So polimeri, torej zelo kompleksne molekule, v katerih je vezan ogljik, ti pa so sposobni  strukturno in kemično nadgraditi tla.