Slovenija je kot ena prvih članic EU poslala na Evropsko komisijo še pred božičem Strateški načrt Skupne kmetijske politike (SN SKP) v obliki obsežnega dokumenta na kar 755 straneh, ki je nastajal zadnja tri let in bil dan v prvo javno obravnavo 2. julija letos.  V njem so  zapisani razvojni cilji kmetijstva in podeželja s predlogom delitve sredstev v obdobju 2023- 2027.

»Vsebina bi sicer lahko bila drugačna, a kmetijstvo je sektor, ki se ga ne da na hitro prestrukturirati. Smo se pa v procesu nastajanja načrta naučili pogovarjati. Verjamem, da smo presegli okvir posamezne kmetije in začeli gledati na celotno kmetijstvo, je dejal dr.  Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  na tiskovni konferenci, na kateri je predstavil končno različico dokumenta,  ki si jo bo treba v Bruslju še izpogajati, in izrazil zadovoljstvo s procesom nastajanja SN.

Usmeritev prihodnje SKP EU temelji na več strategijah: od vil do vilic, O biotski raznovrstnosti ter letos objavljeni dolgoročni viziji za podeželska območja. Na operativni ravni so za doseganje teh ciljev pomembna predvsem priporočila Evropske komisije za strateški načrt za Slovenijo. Strateška podlaga za slovenski SN 2023- 2027 pa je resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«  Snovalci SN   pa so upoštevali tudi številne druge strateške dokumente, predvsem s področja varovanja okolja in podnebnih sprememb in strategijo EU za gozdove.

Dr. Podgoršek je predstavil finančni SN: za prvi steber (izključno iz evropskih sredstev) je predvidenih 688 milijonov evrov, za drugi steber oz. program razvoja podeželja (PRP), ki ga je Slovenija izpogajala že pred nekaj leti, pa 550 milijonov in 230 milijonov evrov kot dodatno obvezno nacionalno udeležbo. Ker pa si je kmetijstvo izpogajalo s slovensko vlado še dodatnih 310 milijonov evrov, bo celotni delež nacionalne soudeležbe 540 milijonov evrov, ta sredstva pa bodo prvenstveno namenjena prestrukturiranju slovenskega kmetijstva na področju dobrega počutja živali, prilagajanja na podnebne spremembe in uvajanju novih tehnologij.

Vsak, ki oddaja vlogo kazensko odgovarja, da kmetijska zemljišča tudi obdeluje. To bo nov podatek, ki ga bomo pravno še dorekli. Pri tem si želimo aktivno vlogo kmetijske svetovalne službe, ki vrisuje GERK-e in na koncu še AKTRP . Prvo vprašanje pri kontrolorjih bo, ali preverjajo, ali vlagatelji kmetujejo, to je večji izziv kot iskanje aktivnega kmeta. «

Za SOPO le 15,48 % oz. 20 milijonov evrov letno

Izvedba 1. stebra prinaša novost – ukinitev zgodovinskih plačil in uvedba neposrednih plačil na površino, (ki jim bo namenjenih 63% delež sredstev 1.stebra) Nekatera kmetijska gospodarstva bodo v delu neposredna plačila ( NP) v določenem deležu izgubila, v drugem delu pa pridobila, ker bo za NP plačila ( predvideno je 184 evrov/ha) na letni ravni enak delež. » ko želijo nekateri deležniki predstaviti, da vsi izgubljajo, ni res, ker gre enako  na kmetije enako denarja, prihaja pa do premeščanja. Analiza Biotehniške fakultete je pokazala, da s prerazporejanjem sredstev z ukinitvijo zgodovinskih plačil ne vplivamo na sam dohodkovni položaj kmetij. Deležniki kažejo neke izračune, a to so še grobe ocene, nekateri pa celo zavajajo s podatki, kajti za OMD še nimamo novega točkovalnika, ki ga moramo pripraviti v letu 2020,” je opozoril kmetijski minister. 

Pomemben delež sredstev NP je prvič namenjenih za shemo za okolje in podnebje ( SOPO)- in sicer 20 milijonov evrov letno. V okviru le-te je sedaj izbranih 16 ukrepov za travnike, trajne nasade in njive. Temu delu ni pa ni namenjenih več 25% sredstev, kot je določila EU, temveč 15,48% , ker je naša država,  kot še nekaj drugih, uveljavlja t.i, rabat na račun bolj ambicioznega 2. stebra in tako ohranila kar najvišja plačila na površino. Za razporeditev sredstev od večjih k manjših kmetijskim gospodarstvom pa Slovenija ne bo izvajala s kapico plačil, temveč z degresijo nadi 60.000 evrov NP , s čimer bo pridobila v 1. stebru 1,3 milijona evrov letno in jih namenila za prvih 8,2 ha na vseh kmetijah, kar pomeni višje plačilo po površini za 23,2 evra/  ha do 8,2 ha za vse kmetije. Mladi kmetje pa bodo prejeli iz njim namenjene ovojnice  še za od 70 do 75 evrov/ ha višje NP. Proizvodno vezana plačila so namenjena štirim sektorjem: za govedo za prirejo mesa, za prirejo mleka na gorskih in hribovskih območjih, za krave dojilje in drobnico.

Dodatna slovenska sredstva za naložbe

V sedanjem programskem obdobju je namenjenih letno kmetijstvu 308 milijonov evrov, tega 140 za prvi in 167, 4 milijonov evrov za drugi steber. V novem programskem obdobju 2023-2027  bo sredstev na letni ravni nekoliko manj, 137,7 za 1. steber in bistveno več- 219 milijonov evrov za 2. steber, kar pomeni, da bodo lažje dosegljiva sredstva na razpisih, čaka pa nas še veliko usklajevanj z Evropsko komisijo.

Za 2. PRP bo namenjenih   25% za OMD, 29% za KOPOP, 29%  za naložbe 29% , 6.1%  za Leader in Evropske inovativne projekte ostalo pa za  Naturo 2000, tehnično pomoč in drugo.  Dodatna sredstva slovenskega proračuna bodo naložena za prestrukturiranje kmetijstva – modernizacijo kmetijskega in -živilsko- predelovalnega sektorja 175 milijonov evrov,  od tega 75 milijonov za razpise  za živilsko-predelovalne industrijo, dopolnilne dejavnosti in kratke verige. Ostalo pa za modernizacijo, nabavo novih strojev in nove tehnologije (zmanjšanje rabe FFS, antibiotikov,pesticidov).

Drug, pomemben del so naložbe v prilagajanje na podnebne spremembe: 22 milijonov evrov  za namakalne sisteme in njihovo posodobitev ter 45 milijonov evrov  za prilagajanje na podnebne spremembe (rastlinjake, mreže proti toči, oroševanje itd).Tretji naložbeni steber je dobrobit živali z 75 milijonov evro za petletno obdobje- te  bodo lahko pridobile kmetije, ki bodo vlagale v skladu z najsodobnejšimi smernicami. Še dodatnih 50 milijonov evrov bo namenjenih za ureditev izpustov in drugega.

Za OMD  bo namenjenih 240 milijonov evrov  oz. 48 milijonov  evrov letno, za KOPOP ukrepe 118 milijonov evrov , in prvič za finančne instrumente- garancijsko shemo za posojila 20 milijonov evrov, od tega 10 milijonov evrov za mlade kmete in 10 milijonov evrov za druge. Gozdarstvu  bo lahko izkoristilo za  naložbe 40 milijonov evrov,   73 milijonov evrov se lahko nadejajo ekološki kmetje. Mladim kmetom gre še 50 milijonov evrov za prevzem kmetij, med drugim tudi za medgeneracijski prenos znanja prenosnikom, ki predajajo kmetijo. Za prenos znanja je načrtovanih 22 milijonov evrov in za Leader 44 milijonov evrov.

dr. Jože Podgoršek

 Ne želimo, da bi se sredstva kopičila na malem številu kmetijskih gospodarstev, temveč kmetijah, ki si želijo prestrukturiranja. In ne želimo, da bi se čez pet let ponovno govorili o tem, da slovensko kmetijstvo ni naredilo ničesar na področju prestrukturiranju,” je sklenil dr. Podgoršek.

 »Vsak, ki oddaja vlogo kazensko odgovarja, da kmetijska zemljišča tudi obdeluje. To bo nov podatek, ki ga bomo pravno še dorekli. Pri tem si želimo aktivno vlogo kmetijske svetovalne službe, ki vrisuje GERK-e in na koncu še AKTRP . Prvo vprašanje pri kontrolorjih bo, ali preverjajo, ali vlagatelji kmetujejo, to je večji izziv kot iskanje aktivnega kmeta. «