S potencialom vinarstva se ne ukvarjamo strateško

Vinogradniško-vinarski sektor v Evropi je zadnji dve let koronski leti stisnjena v kot: tako s padcem prodaje na izvoznih trgih kot že desetletja padajočo porabo v vinorodnih državah. Hkrati je dejavnost izjemno občutljiva na vse usodnejše podnebne spremembe, nove pravila pridelave pa krojijo vse zahtevnejša evropska kmetijska zakonodaja z vse ostrejšimi okoljskimi zahtevami.

Ključ za reševanje vseh zahtev hkrati so le inovativnost in hitra prilagodljivost in preizkušanje v praksi, svoje poglede na to so predstavili  strokovnjaki  na vinogradniškem posvetu v okviru Lombergarjevih dnevov, ki jih je organiziral KGZ Maribor v spletni različici 2. decembra.

“V slovenskem kmetijstvu preveč pogovarjamo premalo o ekonomiji in preveč o politiki, ker določajo strukturo dohodkov kmetijskih gospodarstev ( KG) pretežno politični ukrepi,” je nagovoril slovenske vinogradnike in vinarje dr. Aleš Kuhar iz Biotehniške fakultete v Ljubljani in predstavil širšo sliko na svetovnem vinskem trgu. Evropsko vinogradništvo in vinarstvo je bilo do konca prejšnjega desetletja prvo v svetu, po gospodarski krizi v 2008 je začelo ta položaj izgubljati, izvoz vin iz EU se je znižal za desetino oz. iz 80% na 70-odstotni delež v zadnji 20 letih na svetovnem trgu. kljub temu, da so pridelovalci v EU precej odporni in se znajo prilagajati okoljskim standardom. V obdobju pandemije korone se je izvoz evropskih vin znižal za 30 %, na kitajski trg pa celo z 60%, poraba vin v EU pa seje v 20 letih znižala za 30%. Sektor je zato na pod velikim pritiskom in na strateški prelomnici,v Sloveniji pa se z njim, čeprav ima velik potencial, ukvarjamo premalo strateško.

  Izvoz evropskih vin na Kitajsko je med korona krizo padel za 60 %

“Vinarstvo ima v slovenski živilski predelavi enega najvišjih nivojev znanja in potencial, nima pa koordiniranega nastopa, in ne morem skrit razočaranja, kako neustrezno in slabo se ga lotevamo na kolektivni ravni razvoja agroživilstva in vinogradništva. Imamo agrocentrični pogled na kmetijstvo, a sodoben pristop je sistemski, ker imajo na živilsko predelavo in kmetijstvo močan vpliv drugi sektorji, kot so okoljski problemi, socio-ekonomske strukture. Kmetijstvo je le del v sklopu prehranskega sistema, mi pas mo močno obremenjeni z napačnimi prehranskimi vzorci. Vinogradništvo in vinarstvo sta del oskrbnih verig, poraba in predelava grozdja in vina pa sta primer te močne lokalne integriranosti. Predelava v Sloveniji je velikokrat na sami lokaciji pridelave, realnost v svetu je popolnoma drugačna,” je poudaril Kuhar.

Največji potencial v Sloveniji so ljudje

Aleš Kristančič

 Delež dohodka trajnih nasadov v kmetijstvu- vinogradništva v seštevku z oljarstvom pa je visok- 14% glede na delež zemljišč. Povprečni dohodek na gospodarstvih s trajnimi nasadi je 17.000 evrov, in zato za mlade kmete ta pridelava ni privlačna, temu primerna je visoka starostna struktura lastnikov. Pri letnem pridelku so velika nihanja, povprečni letnik je 100.000 ton grozdja, pritisk na cene vina je velik, lani so bile najnižje v zadnjih petih letih. Obenem je vinogradništvo še vedno zelo razdrobljeno, saj imamo dobrih 30.000 pridelovalcev. V organizacijskem smislu in z vidika tehnološkega napredka je to breme, saj ima 80% pridelovalcev manj kot 0,5 ha( medtem ko je povprečna lastniška površina vinogradov  v Franciji, Italiji 10 in več ha), a je 40% vinogradov obdelovalo lani tržni pridelovalci z več kot petimi hektarji. V letih 2018-2019 se je izvoz slovenskih vin zmanjšal, lani pa je bil zelo dober rezultat- skoraj se je   podvojil, vendar na račun destilacije in ne izvoza v steklenici, pozitiven trend je tudi padec uvoza.

“Vinarstvo je potrebno sistemsko upravljati, toda še vedno nima vizije in ustrezne insititucije, ki bi povezovala vse vinarje in enakih pogojev s profesionalnimi organi. Posledično nimamo analiz stanja v tej dejavnosti in organizacije, ki bi kupcu v 21. stoletju ponudila celovito informacijo in javno-zasebnih aktivnosti, ki bi vodile v pravo smer. KGZS mora razpravo o posodobljenem pristopu v vinarstvu in vinogradništvu okrepit, predvsem vlogo prenosa in upravljanja znanja in raziskav,” meni  Kuhar.

Na vprašanje, kje vidi mesto vinogradništva v slovenski živilsko-predelovalni industriji pa je odgovoril, da tudi  za slovenski agroživilski sektor nimamo sodobno pripravljene vizije. Imamo potencial  nekaterih svetovno priznanih izdelkih, a če odpremo oči, smo ostali precej nepomembna zelo vase zaprta, malo cankarijanska vinska država. Doma imamo solidno povpraševanje, a ne smemo biti zaslepljeni s tem, da nam gre dobro. Posodobiti moramo pristope skupnega delovanja tako na EU kot svetovnem trgu, domače potrošnike ustrezno nagovarjati in opraviti raziskave na področju vedenja potrošnikov.

Potencial pa so nedvomno ljudje v sektorju, vinarji- vinogradniki, ne vidim razlike med veliki in malimi, to je nenavadno v mali slovenski ekonomiji, da se delimo na velike in majhne. V 21. stoletju pa ne smemo dovoliti hobi vinarjem, da vstopajo na formalno organiziran trg, saj to najbolj škoduje profesionalnim kmetijam, ki so zastavile vse svoje potenciale, ki so tržni in ustvarjajo dohodke. Ta prepoved vstopa hobi vinarjev na formalni trg brez trošarinskega nadzora je osnova, in smo zelo redka država, ki tega nima, to je danes civilizacijska norma, ne le breme. Predvsem pa država s tem spodbuja razvoj tistih kmetij, ki od tega živijo,” je prepričan Kuhar.

Novost integrirana pridelava in nekemično zatiranje plevelov

Branko Ravnik, direktor Direktorata na MKGP , je predstavil nekaj ukrepov iz aktualnega osnutka strateškega načrta SKP 2023-202 , ki ga je poslala Slovenija v Bruselj. V okoljsko- podnebnih shemah – SOPO, so že zmanjšali del podukrepov oz. jih del združili in posledično znižali zanje predvidena sredstva iz 32 na 20 milijonov evrov. Na področju vinogradništva so predvideni SOPO podukrepi za zmanjševanje uporabe  ostankov fitofarmacevtskih pripravkov v grozdju z zamenjavo klasičnih z ekološkimi sredstvi, nadomeščanje mineralnih z organskimi gnojili in ohranjanje biotske raznovrstnosti- kjer je mogoča izbira več podukrepov. V sektorskem delu intervencij ( 1. steber SN) ni sprememb, ukrepi s bodo še naprej potekali iz t.i vinarske ovojnice, interes porabnikov pa je, da bi država vzpostavila administrativno manj zahtevno porabo sredstev za promocijo vina. V okviru kmetijskih okoljsko-podnebnih ukrepov (KOPOP) je nekaj novosti, med njimi integrirana pridelava, ohranjanje lokalih sort in opustitev insekticidov v vinogradih ter opuščanje herbicidov v vinogradih oz. uporaba nekemičnih metod zatiranja plevelov.

Novo razumevanje vinograda kot holobionta

Glede na to, da je predvidena prepoved glifosata kot najpomembnejšega herbicida na svetovni ravni, pa je dr. Mario Lešnik iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede predstavil rezultate poskusov zatiranja plevelov z alternativnimi kemičnimi sredstvi in mehanskimi metodami  zatiranja plevelov pod trtami. V okviru Evropskega inovativnega projekta so poskuse izvedli na treh vinogradniških posestvih: Dveri Pax v Jarenini pri Mariboru, Guerila v Vipavski dolini in Šerbinek v Svečini.

” Vemo, da v EU dogaja antiglifosatna kampanja, stranski rezultat pa je, da bi prenehali uporabljati herbicidi v vinogradih. Zato prihaja do spremenjenih razumevanja, kaj od vinogradništva pričakujemo, spreminjajo se koncepti subvencij, trženje vina. Vsi smo v pričakovanju novega herbicida, ki bi naj nadomestil glifosat in povečanih subvencij za izvajanje alternativnih metod zatiranja plevelov. Raziskovalne stanove so začele bolj intenzivno raziskovati to problematiko, da bi preverile, ali alternativne metode dajo okoljske koristi, ali so ekonomsko uporabne.

Veliko pa je vprašanj, ali spremenjena vegetacija zaradi spremenjenega zatiranja vpliva na kakovost s vina. So prednosti in slabosti, objave pa navajajo, da je vino lahko boljše, ker trta uspeva v simbiozi z veliko drugimi rastlinskimi vrstami. Zastavlja pa se vprašanje, ali je te spremembe vegetacije v vinogradu mogoče uporabiti tudi v marketingu, da bi kupci bolj posegali po vinih iz vinogradov, kjer so uporabili alternativne metode.

 Posledica teh dogajanj je spremenjeno razumevanje vinograda- ta ni le skupek rastlin za pridelavo grozdja, temveč organizem- holobiont, ki je mešanica mikrobov, vinske trte, sestavljen iz velikega števila organov. Nemški, švicarski, avstrijski vinogradniki so intenzivno delali na spremenjenem upravljanju nege ledine in v njihovem sistemu razmejujejo štiri cone, in vsaka ima od njih ima drugačno upravljanje in ekosistemske vloge. Prvo območje- v pasu pod trto- je najpomembnejša regulacija konkurenčnosti  trte, v drugem pasu kolesnic je najpomembnejše zadrževanje vode, obvladovanje erozije in ohranjanje ustreznih lastnosti tal za delo s stroji. V tretjem pasu- med kolesnicami- je najpomembnejše prelivanje sončne energije v organsko maso oz. sekvestracija ogljika in duška in biodiverziteta,v četrtem pasu pa so škarpe in druge strukture za ohranjanje biotske pestrosti. Vsak delček vinograda je tj. funkcijsko razmejen, ne le za pridelavo grozdja, temveč ima še vrsto drugih funkcij.

Sisteme obdelave ledine v vinogradih so lahko različni, od golih tal pod trtami, z na pol živo vegetacijo, ki je mehansko ali kemično poškodovana, ali tri do štirikrat letno pomulčana. O kemičnem zatiranju je na voljo veliko študij, vendar rezultati ne trdijo,da je kemični ali mehanski sistem boljši. Alternative kemičnemu zatiranju plevelov pod trto so stroji za mehansko obdelavo:  mulčerji, rotacijske motike, okopalniki, osipalniki, ščetkarji,  med nemehanskimi pa vroča voda, ogenj, pelargonska in ocetna kislina.

Alternativno zatiranje dražje, a s pestrejšo vegetacijo  

Rezultati poskusov v Sloveniji  so potrdili, da v času trgatve  vrste po tretji uporabi alternativnega kemičnega sredstva vrste  niso bile zapleveljene, ker je bila učinkovitost teh sredstev kar visoka.  Med uporabo glifosata, mehanskimi metodami zatiranja in pelargonsko oz. ocetno kislino ni bilo statistično značilnih razlik v višini pridelka, minimalne razlike v sladkorju, in podobno v vsebnosti kislin.

Rezultati vseh treh poskusov v Sloveniji kažejo, da so stroški alternativnih metod zatiranja plevelov v vinogradih vsaj tri do štirikrat višji, kot ob dvakratni uporabi glifosata. Toda če bi spremenili koncept, da tla pod trto niso gola, temveč je lahko pod njo nekaj vegetacije, bi  dvakratna uporaba  alternativnega sredstva oz. metode na leto v vrstnem prostoru povsem zadoščala. Seveda še vsi upamo, da bo o industrija zagotovila nov herbicid in da bo nov subvencijski sistem nagradil nove metode vsaj v znesku od 100 do 150 evrov na hektar. Pod vinsko trto bi lahko posejali zelo specifično vegatacijo, ki  trti ni konkurenca. Poskuse bomo začeli opravljati leta 2022, tudi ta možnost je zelo zanimiva.

V marketingu in terroirja vina pa bo treba povedati, kaj pomeni več rastlinstva pod vinsko trto za kakovost vina in ali je to mogoče izpostaviti kot prednost, da bi kupci odreagirali na to in bili pripravljeni plačati dražje vino,” je zaključil dr. Lešnik.