Kmetijska rodovitna tla so vedno bolj ogrožena in onesnažena, zato je FAO -organizacija za prehrano in kmetijstvo pri OZN razglasilo 5. december za svetovni dan tal, slogan letošnjega je »Zaustavimo zaslanjevanje tal, povečajmo produktivnost tal«.

Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in podnebnih spremembah so tla izpostavljena številnim nevarnostim in procesom degradacije. Med te spadajo erozija, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh in ostali procesi, med katerimi so bolj prepoznavne poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oz. pozidava zemljišč ter onesnaževanje tal.

Vse večji težava so ostanki pesticidov in težkih kovin v tleh, med njimi ene najbolj razširjene- kadmija. Onesnaževanje tal s težkimi kovinami kot je kadmij, že desetletja zmanjšuje varnost hrane in vode, ogroža javno zdravje in okolje ter izpostavlja najbolj ranljive populacije tveganjem, ki jih je treba nadzorovati. Kljub sprejetju Uredbe o gnojilih (EU 2019/1009), ki določa usklajene mejne vrednosti kadmija v fosfatih, si mora Evropa prizadevati za zdrava in rodovitna tla, tako z najnovejšim sporazumom o SKP – ki nagrajuje uporabo čiščenja fosfatov – in s prihajajočo novo strategijo EU za tla.

Bela knjiga o kadmiju

O vsebnosti kadmija v tleh in zlasti v fosfatnih gnojilijh so razpravljali v okviru projekta, ki ga vodi raziskovalno središče Opera iz Katoliške univerze del Sacro Cuore iz Neaplja na spletnem srečanju partnerjev tega projekta konec letošnjega leta in predstavniki FAO.

 Objava Bele knjige o kadmiju v fosfatih, ki jo je pripravila raziskovalno središče OPERA, povzema trenutne znanstvene ugotovitve, pojasnjuje možnosti za uporabo “čistejših” fosfatov v živilski verigi in poziva k takojšnjemu ukrepanju na ravni oblikovalcev politik EU.

Namen znanstvene publikacije Bele knjige o  je opozoriti na povezavo med prisotnostjo kadmija v tleh in v prehranjevalni verigi z uporabo fosfatnih gnojil z visoko vsebnostjo kadmija. Ker vsa fosfatna gnojila niso enaka, saj je vsebnost kadmija odvisna od vrste uporabljenih fosforitnih in apatitnih kamnin, je mogoče uporabiti boljše prakse gnojenja. Knjiga govori tudi o tem, zakaj evropska tla zagotavljajo optimalne lastnosti za kopičenje kadmija zaradi blagih temperatur in dolgotrajnih poletnih suš v regiji. Prispevek poudarja, kako ti dejavniki v kombinaciji s šibko zakonsko omejitvijo kadmija vplivajo in zahtevajo omejitve za varnost zdravja, rodovitnost tal in kakovost naše hrane, vode in zraka.

Raziskovalno središče OPERA se pridružuje številnim, ki pozivajo k nujnemu ukrepanju, da bi priporočili prodajo gnojil z izključno nizko vsebnostjo kadmija. Na njih naj bodo natančne zelene nalepke (z vsebnostjo posameznih sestavin)  ter izvedena ustrezna razširitev  programov za usposabljanje kmetov, » je poudaril prof. Ettore Capri, direktor raziskovalnega središča OPERA. Projekta se na jugu Italije niso lotili po naključju, saj imajo velike težave z vsebnostjo vseh težkih kovin zaradi številnih odlagališč smeti v celi regiji. Zato analizirajo  vsebnosti težkih kovin  tudi v krvi prebivalcev.

Znižati mejo  kadmija v gnojilih  iz 60 mg/kg na 20 mg/kg P2O5

Za znižanje vsebnosti kadmija v tleh bi se morala znižati meja dovoljene najvišje vsebnosti kadmija v gnojilih, sedaj dovoljena je  60 mg/ kg  P2O5, v Sloveniji pa celo 75 mg/kg P2O5. V praksi  namreč ugotavljajo, da je ta omejitev premalo stroga. Ker prehaja kadmij iz tal v kmetijske pridelke, so mu najbolj izpostavljeni vegetarijanci, vegani in otroci, saj ga iz rastlin ni mogoče odstraniti. Zaradi splošnega ravni nizkega znanja o vsebnosti težkih kovin v živilih pa se kupci prisotnosti le-tega ne zavedajo. Na drugi strani vedno večje omejitve in zahteve po dodatnih analizah tal zvišujejo  stroške pridelave tudi kmetom, zato je poleg zakonskih omejitev pri varovanju tal še vedno najboljša rešitev nagrajevanje oz. spodbujanje trajnostnih načinov kmetovanja. Težke kovine se namreč v tleh kopičijo, in prehajajo v vodo, vodne tokove in vodne organizme in v morje, zato je treba opazovanje razširiti tudi na vodne ekosisteme.

Drugi del zgodbe o kadmiju pa je njegovo zniževanje s kakovostjo fosfatnih gnojil. Proizvajalci mineralnih gnojil v EU kupujejo namreč  surove fosfate za  gnojila v afriških rudnikih (Maroko, zahodna Sahara), zato bi bilo potrebno diverzificirati vire nabave z vidika zdravja. Članice EU pa na tem področju niso dosegle sporazuma, namesto znanstvena je razprava  zelo geopolitična, in tudi glavni razlog, zakaj cilji niso bili izpolnjeni. Najbolj učinkovit način bi bilo znižanje dovoljene vsebnosti kadmija iz 60 mg/kgna 20 mg/ kg  P2O5, a že 40 mg/kg je sedaj neuresničljivo, je poudaril Pascal Michaux, generalni sekretar organizacije Varnejši fosfati ( Safer Phosphates.), kateri glavni namen je deljenje znanja in ozaveščanje o težkih kovinah,  ki so prisotne v nekaterih gnojilih na osnovi fosfatov. Predvsem pa spodbuja k uporabi manj škodljivih gnojil s prehranskega vidika. Dodal je, da je na tej stopnji napredek že identifikacija ciljev za oblikovanje bodoče evropske zakonodaje, predvsem pa se zavzema, da bi dobili spodbude za uporabo gnojil z nižjo vsebnostjo kadmija neposredno kmetje. V EU izvažajo gnojila proizvajalci iz ZDA in Kanade, ki uporabljajo zanje fosfatne kamnine,močno onesnažene s kadmijem. »To mora biti rešeno, da bodo lahko kmetje pridelali o po konkurenčni ceni hrano z nižjo vsebnostjo kadmija, ker sedaj še ni ni tako. Zakonodaja omogoča  uvedbo zelene nalepke za vsa gnojila, če bo v  njih manj kot 20 mg/kg  kadmija. Kmetje bodo tako lahko videli, katera gnojila so bolj kakovostna in bolj varna za okolje. Zato je potrebno obveščati organizacije kmetov in  kmetom omogočiti dostop do gnojil višje kakovosti. To bi morala biti prednostna naloga EU članic,« je prepričan Michaux.

Urediti celo proizvodno verigo

Nekatere članice pa omejitve že izvajajo: Madžarska in Slovaška so uvedle zakonodajo z najvišjo vsebnost kadmija 20 mg/kg, prav tako Švedska in Danska. V Franciji pa razpravljajo o dovoljeni mejni vrednosti v fosfatnih gnojilih, ocena tveganja je pod vrednostjo 20 mg/kg , ker je kadmij rakotvoren in ga zato nasplošno v fosfatih ne bi več smelo biti. Za dosego cilja pa je potrebno uskladiti mejne vrednosti v EU, o čemer se usklajujejo že celo desetletje, in spodbuditi kmete k uporabi fosfatov z manj kadmija, kar je potrebno tudi z vidika zahtev strategije Od vil do vilic.

Ronald Vargas

Ronald Vargas iz FAO pa je dejal:

Ekološka veriga  se začne v prsti, ki je prav tako hrana, saj se v njej začne življenjska veriga. S tehničnega vidika pa so potrebne znanstvene meritve. Poročila o tem, katere snovi so v zemlji, so strašljiva, a ker so skrite, jih ne vidimo. Kmetijska gnojila povzročajo posledice tako v okolju kot na ljudeh, zato je potreben nadzor. Regulirana  morajo biti na nacionalni ravni, prvi je seveda pod drobnogledom proizvajalec, ki ne sme povzročati negativnih učinkov.

»Urejena mora biti cela veriga, kar na svetovni ravni- razen v EU- še manjka. Tudi v EU pa je potrebno povezati vse laboratorije, določiti prage mejnih vrednosti za težke kovine v celoti in odgovornost vseh deležnikov v verigi od laboratorijev, strokovnjakov do proizvajalcev. Gre za varnost hrane, ki mora biti brez kontaminentov, zato morajo sodelovati in delati skupaj vsi partnerji v verigi,« je poudaril Vargas.

 Kadmij je uvrščen v I skupino po IARC (Mednarodna agencija za raziskovanje raka), kar pomeni, da je dokazano rakotvoren za človeka. Večina študij rakotvornosti je bila opravljena med poklicno izpostavljenimi visokim koncentracijam kadmija v zraku z vdihavanjem. Kadmij dokazano povzroča raka pljuč, obstajajo pa omejeni dokazi, da je povezan s pojavom raka na ledvicah, jetrih in prostati. V nekaterih študijah so opisani primeri pojava raka na mehurju, dojki in maternici (Vir: NIVZ)