Vinogradniško-vinarska družina Čurin-Prapotnik iz Koga pri Ormožu ne potrebuje posebne predstavitve, saj je njen začetnik Stanko Čurin v socialističnih časih od 70. let naprej utiral pot in zviševal ugled zasebnih vinarjev. S smelostjo, odločnostjo in z vrhunsko kakovostjo pa je hišno ime zasidral v zavest pivcev kot sinonim za vrhunska sladka vina.

Na številnih ocenjevanjih vin doma in v tujini je požel množico odličij z vini posebne kakovosti, predvsem treh najvišjih kategorij: izbori, ledena vina in suhi jagodni izbori. Med zadnjimi je bil niz treh šampionov na Decanterju leta 2005, 2006 in 2007 za šipon, ledeno vino 2003 in 2004 ter za laški rizling, ledeno vino 2005. Iz kleti pa se je za vedno poslovil z vinskim letnikom 2008.

Vse tri generacije šestčlanske družine Prapotnik – Slavko, Jelka, Borut, Mateja, Teo in Tim – nadaljujejo družinsko tradicijo v skladu s smernicami vinskega trga. Očiten premik v to smer so naredili že pred več kot 20 leti, ko so sladkim in polsladkim vinom dodali še suha in zorena vina v lesu in registrirali blagovno znamko Pra-vino. Vse odločitve pa tako danes kot takrat še vedno sprejmejo za družinsko mizo.

Povezuje jih tudi ljubezen do vinske trte, saj imajo prav vsi kmetijsko izobrazbo, še Slavko, ki je po poklicu mizar, se je prekvalificiral in prebil 50 delovnih let v kleti ob tastu in sedaj ob sinu. Družina obdeluje devet hektarjev vinogradov, v katerih je devet sort: šipon, laški in renski rizling, traminec, sauvignon, rumeni muškat, chardonnay, beli in modri pinot. Vsake sorte je okrog 5000 trt, da lahko kletarijo in ponudijo kupcem eno linijo vina skozi celo leto, sicer pa morajo biti na voljo tako tradicionalne kot mednarodne sorte.

VSE DRAŽJA PRIDELAVA VRHUNSKE STEKLENICE

Borut, ki je v hiši prvi kletar, je začel vsrkavati znanje od dedka že v otroštvu in od njega dobil kot darilo štiri hektarje vinograda na bližnji Gomili, ki mu še sedaj kakšno noč ne da spati. »Leta 2000 sem začel ta vinograd obnavljati, na severni legi je zelo primeren za sauvignon, ki ohrani tukaj lepo svežino in primarno aromatiko. Do leta 2007 je bil v glavnem obnovljen, ostalo je le še za 1500 trt prostora, a je zemljišče začelo plaziti in od 12.500 trt jih je ostalo na treh hektarjih le še 6000. Vrste na vertikali so se skrajšale, tako da moram v slabšem vremenu pošteno razmisliti, če je še varno delati s traktorjem. Na ARSKTRP smo morali utemeljiti, zakaj se je obseg vinogradov zmanjšal, a kljub vsej dokumentaciji o plazu niso imeli posluha. pridobiti sm morali še drago geomehansko mnenje z oceno, da bi stala sanacija več kot 500.000 evrov, kar se ne bi povrnilo še nekaj generacij.  smo raje vzeli v najem 1,7 hektarja ene najboljših leg na Kogu, in na njej posadili univerzalni chardonnay,« pravi Borut in doda, da so imeli težave z zdrsom zemljišč in urejanjem drenaž tudi v vinogradu ob hiši, k čemur očitno vse bolj prispevajo poletne suše, ki jim sledijo obilne padavine. Stroškov za zemeljska dela je zato vedno več.

Te dni so vse trte že skoraj porezane, v pomoč sta že tudi Teo in Tim, ki obiskujeta tretji in prvi letnik srednje kmetijske šole na Ptuju, medtem ko večino zelenih del opravita Jelka in Mateja. Sicer pa večino del po letu 1995, ko je Slavko celo sam skonstruiral stroj za vršičkanje in patent prodal podjetju Ino Brežice, opravijo strojno. Borutov naslednji izziv je prehod na škropljenje v vsaki drugi vrsti, kar sta dva plusa – tako za naravo kot za denarnico. Letos bodo kmetije  še dodatno obremenile izjemne podražitve vseh vhodnih sredstev, npr. betonske in kovinske opore za vinograde so se že podražile iz sedem na 11 evrov po komadu, prav tako žica ter vse ostalo od steklenic do etiket in zamaškov, tako da mora vinar ne glede na slabšo prodajo dobro načrtovati stekleničenje.

Medtem pa vinar še vedno ne sme razmišljati o podražitvah vina, če ga želi prodati. Vina se popije vedno manj, gostinci imajo 300-odstotne marže, na koncu pa sem za kupca drag jaz, ne gostinec, ker sem podpisan na ceniku,« predstavi kruto, v koroni še bolj zaostreno vinarsko realnost Borut.

NAJBOLJE PRODAJAJO POLSLADKA IN POLSUHA VINA

Tudi zadnji vinski letnik ni bil v prid vinarjev, sicer bo izjemne kakovosti, a ga bo tretjino manj kot običajno. Pra-vin bo le 30.000 litrov namesto 40.000 do 45.000 litrov, grozdja pa ne dokupujejo. Trto obremenijo skromno, le s povprečno kilogramom grozdja, ker želijo zares vrhunsko in ne zgolj tehnološko zrelo grozdje, da imajo tudi polsuha in polsladka vina bogato strukturo, a največ 13 % alkohola. Kljub temu da se je glavna usmeritev kleti spremenila, posladka in predikatna vina še vedno predstavljajo tretjino njihove ponudbe. »Izbor rumenega muškata ne sme manjkati nobeno leto, vse ostalo pa je odvisno od vremenskih pogojev v letniku.

»V letniku 2020 smo pustili v vinogradu traminec za ledeno trgatev, a ni uspela. Rozinasta jagoda, iz katere je izhlapela že večina vode, namreč potrebuje nižjo temperaturo, da postane »sladek kristal«. Zato trgamo na minus 10 do minus 12 stopinj Celzija. Zadnjo trgatev za ledeno vino iz šipona smo imeli tako januarju 2017 iz letnika 2016, nanjo pa smo čakali celih osem let,« opiše Borut trnovo pot do vinskih zvezd, ki zablestijo na vinskih ocenjevanjih. Iz letnika 2021 pa se v zabojčkih še suši grozdje šipona, ki si ga je mladi kletar Teo že pripravil za zaključno nalogo v 4. letniku in upa, da bo vino nared ravno ob pravem času letos jeseni.

tri generacije kletarjev Borut, Slavko in Teo Prapotnik

Pridelava sladkih vin se je v Sloveniji zadnji dve desetletji zelo zmanjšala, saj je po njih veliko manjše povpraševanje kot v preteklosti. Je pa zanimivo, da Čurin-Prapotnikovi najbolj prodajajo posladka in polsuha vina, in to po celi državi, predvsem v gostinstvu prek distributerja. Ob pokušini je jasno, zakaj – kljub višjemu ostanku sladkorja gre za bogata in harmonična, in ne osladna vina, s svežino in sortno značilno cvetico. Iz kleti grejo na trg v glavnem buteljčni polsuh sauvignon, renski rizling, rumeni muškat, traminec, chardonnay pa posladek, vsa vina pa zorijo do naslednje trgatve. Drugi del ponudbe predstavlja vino v litrski steklenici Mon ami, zvrst iz šipona ter laškega in renskega rizlinga. To je »tekoča valuta« družine, saj prinaša sprotni denar. Vrhunec predstavljajo vina prestige, ki zorijo nekaj let v lesenih sodih (rabljenih barikih ali večjih 1500-litrskih), v tej kakovosti je modri pinot, chardonnay in še kakšna sorta. Na vrhu ponudbe pa so vsa predikatna vina.

V tišini obokov pa že pet let zori in bo zagledala novoletni ognjemet prva polnitev klasične penine iz chardonnaya. Na vprašanje, ali imajo vrata na trgu odprta samoumevno, ker so najbolj znana štajerska vinarska družina, pa Borut odgovori: »Če te ni na prireditvah, festivalih, promocijah, te nihče ne pogreša. Ponudba je izjemna, pivci se zadovoljijo s kom drugim, in zato se moraš nenehno predstavljati.