Uporaba glifosata v Evropski uniji je podaljšana do 15. decembra 2022, njegova uporaba pa se je v zadnjih 25 letih po vsem svetu povečala za več kot desetkrat. Ker se razgrajuje počasi, so se njegovi ostanki nakopičili v tleh in vodnih telesih ter posledično tudi v rastlinskih in živalskih pridelkih in izdelkih. Del svetovne strokovne javnosti, ki ga že dolga leta preučuje, si zato prizadeva, da bi bila njegova uporaba prepovedana. Med slednjimi je tudi dr. Maria Renata Finkch, ki že dolga leta preučuje njegove škodljive učinke, ki so se zajedli v praktično vse pore življenja na zemlji. Strokovnjakinja za ekološko varstvo rastlin Univerze v Kasslu v Nemčiji je pred kratkim na spletnem predavanju predstavila medsebojno povezanost vseh živih organizmov na planetu in součinkovanje glifosata nanje.

Stopnje tolerance glifosata so bile prvotno določene na podlagi akutne oralne toksičnosti in so se zvišale, ko so se izmerjeni ostanki v živilih in krmnih proizvodih sčasoma povečali. Sprejemljivi dnevni odmerek glifosata za kratkotrajno in dolgotrajno peroralno izpostavljenost v EU znaša 0,5 mg/kg telesne mase na dan. Izsledke je lani objavila tudi ekipa znanstvenikov, v kateri sodeluje Finkhova (dr. A. H. C. van Bruggenin, M. R. Finckh in drugi) v znanstvenem članku (Indirect Effects of the Herbicide Glyphossate on Plant, Animal and Human Helat Through its Efects on Microbial Communities, v Frontier in Environmental Science).

dr. Maria Renata Finckh

Leta 2015 je Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi rezultatov eksperimentalnih raziskav opozorila na možne negativne učinke glifosata na zdravje, vključno s tveganjem za razvoj raka, in glifosat prerazvrstila kot verjetno rakotvornega za ljudi. Pozneje je več vlad delno omejilo uporabo glifosata. Nasprotno pa sta Agencija za varstvo okolja ZDA in Evropska komisija (EK) na podlagi priporočil EFSA (Evropske agencije za varnost hrane) in nemške vlade pregledali izbrane dokumente o kancerogenem potencialu glifosata in se odločili za ponovno registracijo herbicida brez dodatnih omejitev. Za glifosat in AMPA (glavnega metabiolita glifosata) ni bil pričakovan vpliv na zdravje rejnih živali in mikrobakterijskih združb v prebavilih živali, pri največji količini ostankov 292 mg/kg suhe teže v krmi in 342–530 mg/kg travnate krme (EFSA 2018). Tej ravni ostankov se glifosat pogosto približuje, vendar jo redko preseže. Kljub ponovni registraciji pri mednarodnih zakonodajnih agencijah so možni negativni stranski učinki glifosata ostali sporni in neodvisni znanstveniki še naprej poročajo o negativnih stranskih učinkih, tudi za druge formulacije, nekatere države pa razmišljajo o popolni prepovedi glifosata.

GLIFOSAT V OKOLJU, VODI, RASTLINAH, ŽIVALIH IN IZDELKIH

Človek je v 90 odstotkih sestavljen iz mikroorganizmov. Če rastline vsebujejo glifosat, ker je vanje prišel prek rizoma v tleh, ki ga uživajo živali, se posredno spreminja tudi naš makrobiom, kar povzroča slabitev oz. uničevanje človeške makrobiote (črevesja). Glifosat, v tla nanešen v poljedelstvu, razpade v stopnjah – na prvi stopnji je začetni razpad precej hiter, nekaj dni. Na tej stopnji nastane glavni metabolit AMPA (aminometilfosfonska kislina). Glifosat in AMPA nato vsrkajo delci gline in organske snovi, njuna razgradnja pa je zelo počasna in EFSA obe spojini označuje kot v tleh obstojni. Obdobje, potrebno za 90-odstotno razpršitev glifosata in AMPA, je ocenjeno na več kot tisoč dni, odvisno od vrste tal, okoljskih razmer in predhodne izpostavljenosti talnih mikroorganizmov herbicidu. Tako lahko glifosat delno razpade v nekaj mesecih, vendar njegov razgradni produkt AMPA vztraja v tleh več kot eno leto. AMPA pa po močnem dežju zaradi koloidnih transportnih procesov v makroporah konča raztopljena v podtalnici.

V Nemčiji so našli ostanke glifosata na globini 4,8 metra, z vetrom pa se prenesejo tudi v površinske vode, tako da sta oba, glifosat in AMPA, razširjena po svetu v zemlji, naravnih virih vode in sedimentih. Najvišjo koncentracija obeh v površinskih vodah so izmerili v Argentini. Čeprav pridelava gensko spremenjenih rastlin ni dovoljena, so ga našli v številih vodnih virih v Evropi, na splošno je prisoten tudi v pitni vodi in v rastlinah ter rastlinskih izdelkih.

0,2 kg glifosata po hektarju je v EU povprečna raba glifosata (EU 28+3 v letu 2017) in 0,62 kg vseh pesticidov po hektarju. Največje porabnice glifosata v EU (v 2017) so: Francija (9324 ton) Poljska (6665 t), Nemčija (4694 t), Italija (3699 t), Španija (3633 t), Madžarska (1647 t) in Danska (1241 t). Slovenija ga je porabila 89 t, 90 odstotkov vsega prodanega glifosata na trgu EU je za kmetijstvo.

UČINKI GLIFOSATA NA RIZOM IN ODPORNOST NA ANTIBIOTIKE

Uporaba glifosata ima pomembne učinke na mikrobno sestavo in specifične procese v tleh. Na primer, v različnih sistemih brez obdelovanja je uporaba glifosata za uničenje pokrovnih posevkov povzročila spremembe v ciklu dušika. Te so bile povezane z razlikami v bakterijski sestavi na ravni rodu. Podobno je uporaba glifosata zmanjšala stopnje nitrifikacije in denitrifikacije v tleh. Spremembe funkcionalnih genov so bile odkrite tudi v rizosferi po nanosu glifosata pri priporočenem odmerku (3 l/ha) tekoče formulacije glifosata na transgene rastline soje. Uporaba glifosata je negativno vplivala na funkcionalne gene, ki sodelujejo pri spodbujanju rasti rastlin. Glifosat se absorbira v listje rastlin in se prenaša po rastlini, v rizosfero in tla na prostem. Ker je veliko mikroorganizmov občutljivih na glifosat, njegova uporaba verjetno vpliva na mikrobno sestavo in encimsko aktivnost v rizosferi in okoliški zemlji. Še vedno obstajajo polemike o končnih učinkih glifosata na mikrobne skupnosti v tleh, med ugotovljenimi učinki pa je znatno zmanjšana plodnost zemlje (v Braziliji). Intenzivna in dolgotrajna uporaba glifosata je privedla do selekcije sevov bakterij in gliv z nizko občutljivostjo na glifosat prek različnih mehanizmov odpornosti. Takšni mehanizmi odpornosti so lahko privedli do navzkrižne odpornosti proti antibiotikom, opažene za E.coli, salmonello spp. in druge okoljske bakterije.

Z GSO IN GLIFOSATOM VEČ BOLEZNI

Mejne vrednosti glifosata in AMPA v kmetijskih izdelkih pa odvisno od živila in zakonodajnih oblasti nihajo od 0,05 mg/kg za večino živalske izdelkov do 0,1–40 mg/kg v rastlinskih izdelkih za ljudi in do 530 mg/kg v krmi za živali. V krmi niha od 0,1 do 85 mg/kg v zrnju in oljnicah do 1,099 mg/kg v travinju in krmi. V visokih koncentracijah so ga našli tudi v krmi za živali na Danskem, posledično so zato pogosto neplodne živali.

 Glifosat je bil potrjen v urinu 96 % rejnih živali, na najvišji ravni 164 nanograma na liter, prav tako pa v urinu 90 % kmetov na najvišji vsebnosti 233 nanograma na liter v Južni Karolini in v 60–95 % vzorcev urina v pri vseh prebivalcih ZDA, vključno z otroki in 40–50 % vzorcih urina prebivalcev EU. Prav tako prodira skozi maternico v še nerojene otroke.

Odkar so v konec 90. let v ZDA začeli sejati gensko spremenjene rastline, s katerimi se uporablja roundap, v katerem je glavna učinkovina glifosat, predvsem soje in koruze, se je izjemno povečalo število bolezni pri ljudeh – od diabetesa do avtizma in motnje v prebavnem sistemu (disbioza) zaradi poškodovane oz. spremenjene mikrobiote v črevesju. Glifosat ni edini dejavnik disbioze, je pa v korelaciji z njim in med pojavnostjo drugih bolezni, tako npr. avtizma, zlasti pri otrocih že od leta 1999. Nekatere bakterije v človeškem črevesju razvije odpornost na glifosat in odpornost na antibiotike (penicilin, ciproflaxin), kar je povezano tudi z gnojenjem oz. prehodom antibiotikov skozi gnoj, kadar krave jedo gensko spremenjeno koruzo. Prek uporabe agrokemije v živinorejski verigi se zato povečuje odpornost na antibiotike.

V ZDA pa so med drugim so opravili poskus na čebelah – krmili so jih z glukozo z vsebnostjo 5–10 mg glifosata na kilogram, kar je realno v ZDA, ker je toliko glifosata v nektarju na poljih z gensko spremenjenimi rastlinami. Po treh dneh se je v čebelnjakih zmanjšala rast bakterij zaradi antibiotičnega delovanja glifosata in takoj, ko je glifosat v krmi, čebele poginejo, saj uniči zaščitno funkcijo voska. Zavreči so morali tudi med.

Dr. Finkch je poudarila, da je glifosat na Zemlji povsod – v prsti, zraku, vodi – in se koncentrira v živih bitjih ter povzroča črevesne motnje in bolezni, ki z uporabo gensko spremenjenih rastlin naraščajo. Tako npr. že 44 % ljudi, ki se izogibajo glutenu, a nimajo celiakije, ne more uživati pšenice zaradi črevesnih motenj (slabe mikrobiote). Obstaja samo eno zdravje celega planeta in, če želimo manj pandemij, je treba to razumeti. Če se temu pridruži še stres, so učinki še večji.